Pod levo vlado Roberta Goloba se je zgodilo nekaj, kar bi moralo vznemiriti vsakega, ki še verjame v transparentnost javnih financ. Organizacije, ki so se predstavljale kot neodvisna civilna družba, so v tem obdobju prejele stotine tisočev evrov davkoplačevalskega denarja. Z denarjem pa so gradile in vzdrževale digitalno infrastrukturo za politične kampanje, peticije in pritisk na nasprotnike.
V središču sta dva imena: Filip Dobranić – Muki in Nika Kovač.
Pred Golobom so bili prilivi skromni. Pod njim so se pomnožili. V treh letih je znesek poskočil na okoli 371.000 evrov. Enkratna nakazila so dosegala 70.000, 72.000 in skoraj 77.000 evrov. To ni »podpora civilni družbi«. To je sistematično financiranje politično profilirane strukture.
Inštitut 8. marec Nike Kovač je prav tako prejemal znatna sredstva – tako iz slovenskega proračuna kot iz evropskih in tujih virov. Organizacija, ki je bila v ospredju mobilizacije, je bila hkrati ena bolje financiranih.
A številke same po sebi še niso najbolj zaskrbljujoče. Bolj zaskrbljujoča je tehnična povezanost.
Pregled javnih IP-naslovov iz oktobra 2026 kaže, da velik del spletnih mest, povezanih s kampanjami, peticijami in partnerskimi NVO, deluje na istem strežniku – predvsem na naslovu 163.172.175.84. Tam so skupaj:
- danesjenovdan.si in djnd.si,
- glas-ljudstva.si,
- 4proti.si, politicnapolicija.si, protirazkroja.si in druge kampanjske strani,
- pravna-mreza.si,
- cnvos.si,
- center-rog.si in več lokalnih portalov.
To ni naključje. To je skupna digitalna infrastruktura. Ista okolja, ki so gostila »neodvisne« kampanje proti vladnim predlogom, so hkrati gostila strani organizacij, ki so prejemale javni denar.
Ko je bila na oblasti »njihova« vlada, je denar tekel. Ko se je oblast zamenjala, so se oglasili o »napadu na civilno družbo« in začeli zbirati dodatne donacije.
Vprašanje je, ali je to še civilna družba ali že politični aparat, financiran z javnim denarjem. Organizacije, ki so aktivno sodelovale pri mobilizaciji, referendumskih kampanjah in pritisku na poslance, so hkrati prejemale stotine tisočev iz proračuna. In to v času, ko so iste strukture tehnično upravljale digitalna orodja, s katerimi so vplivale na javno mnenje.
To ni transparentnost. To je koncentracija moči in denarja v ozkem, politično usmerjenem krogu. Dokler bodo javna sredstva tekla v strukture, ki hkrati gradijo kampanjsko infrastrukturo in izvajajo politični pritisk, bo govor o »neodvisni civilni družbi« zvenel kot cinična šala.
Davkoplačevalci niso dolžni financirati političnih projektov, zamaskiranih v nevladne organizacije.
In dokler se to ne razčisti s preiskavo, transparentnostjo in odgovornostjo – ostaja občutek, da je pod levo vlado del proračuna tekel tja, kjer je bil politično najbolj koristen.
Portal OS
