Nižji DDV na osnovna živila, nižja obdavčitev energentov, ugodnejša obravnava najemnin, nižji prispevki za manjše samostojne podjetnike in razvojna kapica. Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na prvi pogled vsebuje vrsto ukrepov, ki naj bi razbremenili ljudi in gospodarstvo. Zakaj so torej sindikati proti? Odgovor se skriva predvsem v vprašanju, kdo bo zaradi nižjih davkov dobil več, saj menijo, da bodo imeli več ugodnosti tisti, ki ustvarjajo največ. Je s tem kaj narobe?
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel 11. maja, posega v kar deset različnih zakonov. Med drugim predvideva 5-odstotni DDV za določena osnovna živila, začasno 9,5-odstotno stopnjo DDV za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo ter tako imenovano razvojno oziroma socialno kapico.
Pri razvojni kapici bi se socialni prispevki obračunavali največ od osnove 7.500 evrov mesečno, tudi kadar bi bila dejanska plača višja. Zagovorniki ukrepa ga predstavljajo predvsem kot način, kako v Sloveniji lažje zadržati visoko usposobljene in dobro plačane kadre ter zmanjšati stroške dela.
Tudi za manjše podjetnike nižji prispevki
Zakon posega tudi v prispevke samozaposlenih in kmetov z nižjimi prihodki. Za nekatere zavarovance z letnimi prihodki pod določenim pragom predvideva nižjo minimalno osnovo za plačevanje socialnih prispevkov.
Pri stanovanjih je treba popraviti eno pogosto poenostavitev: ne gre za nižji DDV na najemnine.
Zakon predvideva znižanje dohodnine od prihodkov iz oddajanja nepremičnin s 25 na 15 odstotkov, pri oddajanju stanovanja mladi družini oziroma osebi do 30. leta pa na 5 odstotkov. Ideja predlagateljev je, da bi nižja davčna obremenitev povečala ponudbo dolgoročnega najema.
Na papirju torej paket, v katerem je precej besed, ki jih volivci običajno radi slišijo: nižji davki, nižji prispevki in več denarja, ki ostane ljudem oziroma podjetjem. Zakaj potem sindikati dvigujejo rdečo zastavo?
Sindikati: vsi enaki v revščini?
Njihov osrednji očitek je, da zakon zmanjšuje prihodke države ter pokojninske in zdravstvene blagajne, ne da bi dovolj jasno določil, od kod bodo manjkajoča sredstva prišla. Posebej ostro nasprotujejo razvojni kapici.
Ker bi ljudje z zelo visokimi plačami nad mejo 7.500 evrov od presežka prenehali plačevati določene socialne prispevke, sindikati menijo, da ukrep koristi predvsem najbolje plačanim. A brez razvojnega zakona bo razvoj države kasnejši. Bi vsi morali biti enaki v revščini?
Fiskalni svet: gospodarska rast bi bila višja
Zanimivo je, da je septembrska analiza neodvisnega Fiskalnega sveta deloma pritrdila argumentu zagovornikov zakona. Fiskalni svet ocenjuje, da bi uveljavitev ZIURS verjetno spodbudila gospodarsko rast.
Višja gospodarska rast bi kratkoročno nadomestila približno četrtino tega učinka, po desetih letih pa približno polovico. Fiskalni svet ob tem poudarja, da so izračuni negotovi in predstavljajo scenarije, ne napovedi dejanskega primanjkljaja. To je pravzaprav jedro celotnega političnega spora.
Zagovorniki stavijo na to, da bodo nižje obremenitve spodbudile delo, podjetništvo, investicije in gospodarsko rast. Sindikati pa opozarjajo, da bi bila cena takšne politike lahko manj denarja za javne sisteme.
Sindikati dvomijo tudi v pocenitev hrane
Še posebej zanimiv je njihov argument pri 5-odstotnem DDV za določena osnovna živila. ZSSS opozarja, da zakon ne vsebuje mehanizma, ki bi trgovcem nalagal, da morajo celotno znižanje davka prenesti v nižje maloprodajne cene. Po njihovi razlagi zato ni mogoče zagotoviti, da bi razlika končala v denarnicah kupcev in ne deloma v maržah trgovcev. Enako opozarjajo pri energentih.
Zakon res omogoča 9,5-odstotni DDV za elektriko, plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo, vendar sindikati zahtevajo dodatne varovalke, s katerimi bi se zagotovilo, da davčno znižanje dejansko občutijo gospodinjstva.
Spor tudi zaradi mladih in najemnin
Predlagatelji nižjo obdavčitev najemnin mladim predstavljajo kot spodbudo lastnikom, da stanovanja oddajajo dolgoročno in po ugodnejših pogojih. Sindikati temu odgovarjajo, da je osnovna težava slovenskega stanovanjskega trga predvsem premajhna ponudba stanovanj glede na povpraševanje. Zato po njihovem ni zagotovila, da bi nižji davek za lastnika avtomatično pomenil tudi nižjo najemnino za mladega najemnika.
Bo zakon za razvoj ugledal luč sveta?
Fiskalni svet potrjuje, da bi zakon lahko povečal gospodarsko rast, vendar hkrati opozarja, da rast po njegovih modelih ne bi v celoti pokrila izpada javnofinančnih prihodkov. Predlagatelji zakona ukrepe zagovarjajo kot razbremenitev dela, gospodarstva in investicij ter kot pot do konkurenčnejšega poslovnega okolja.
Vprašanje zato ni preprosto »razvoj ali brez razvoja«. Pravi spor je v tem, ali bo denar, ki ga država najprej pusti ljudem in gospodarstvu, ustvaril dovolj dodatne gospodarske aktivnosti, da bo mogoče dolgoročno financirati tudi javne sisteme. In ali bodo ljudje zakon (za svoj razvoj in dejstvo, da jim na koncu dneva ostane več v denarnici) sploh potrdili?
P.O.
