Manj kot tri tedne pred referendumsko nedeljo se kaže precej zanimiva slika. Nova raziskava javnega mnenja kaže, da bi pri vseh štirih vprašanjih, o katerih bomo volivci odločali 11. oktobra, trenutno več vprašanih obkrožilo ZA kot PROTI. Najizrazitejša je podpora predlogu, da bi bilo prejemanje denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir povezano z opravljanjem družbeno koristnega dela.
V nedeljo, 11. oktobra 2026, bodo v Sloveniji hkrati izvedeni en zakonodajni in trije posvetovalni referendumi. Volivci bodo odločali o spremembah zakona o parlamentarni preiskavi, družbeno koristnem delu prejemnikov socialne pomoči, volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah in ukinitvi obveznega RTV-prispevka.
Kako bi se lahko glasovanje razpletlo, nakazuje septembrska raziskava Utrip družbe, ki jo je med 1. in 18. septembrom med 702 polnoletnima prebivalcema izvedel Raziskovalni center Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka. Po objavljenih rezultatih je pri vseh štirih referendumskih vprašanjih trenutno več podpore odgovoru ZA.
Največ soglasja pri socialni pomoči in družbeno koristnem delu
Daleč najbolj izrazito razmerje se kaže pri vprašanju socialnih prejemkov. Na vprašanje, ali naj se denarna socialna pomoč za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, bi ZA glasovalo 73,6 odstotka anketiranih.
Od tega jih 55,4 odstotka pravi, da bi zagotovo glasovali za, nadaljnjih 18,2 odstotka pa, da bi verjetno glasovali za. Proti predlogu je 21,1 odstotka vprašanih, 5,5 odstotka pa je še neopredeljenih.
Gre za enega od treh posvetovalnih referendumov, kar pomeni, da njegov rezultat za državni zbor pravno ne bo zavezujoč. Posvetovalni referendum pokaže voljo volivcev, končna odločitev o morebitni zakonodajni ureditvi pa ostaja v rokah državnega zbora.
Večina vprašanih tudi za omejitev volilne pravice na lokalnih volitvah
Drugo vprašanje se nanaša na to, kdo naj ima volilno pravico na slovenskih lokalnih volitvah. Uradno referendumsko vprašanje sprašuje, ali naj imajo pravico glasovati slovenski državljani in državljani drugih članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.
Takšno ureditev po raziskavi podpira 57,5 odstotka vprašanih. Proti bi glasovalo 35,5 odstotka anketirancev, 7,1 odstotka pa jih še ni odločenih. Razlika med obema stranema je tako občutno manjša kot pri vprašanju socialne pomoči, vendar v tej meritvi odgovor ZA še vedno vodi.
RTV-prispevek: 55 odstotkov za ukinitev
Tesnejše razmerje se kaže pri vprašanju obveznega plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija. Po septembrski raziskavi bi 55,3 odstotka vprašanih podprlo ukinitev obveznega prispevka, proti pa bi glasovalo 39,8 odstotka. Neopredeljenih je 5,1 odstotka sodelujočih v raziskavi.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?« Tudi ta referendum bo posvetovalen.
Največ neodločenih pri zakonu o parlamentarni preiskavi
Precej manj jasna pa je slika pri edinem zakonodajnem referendumu. Volivci bodo odločali, ali naj začne veljati novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja letos.
Spremembe trenutno podpira 46,9 odstotka vprašanih, proti bi glasovalo 31 odstotkov. Toda kar 22,1 odstotka anketirancev še ne ve, kako bi glasovali. Prav pri tem referendumskem vprašanju je zato pred končnim glasovanjem največ prostora za spremembo razmerja.
Na volišča bi lahko prišlo veliko ljudi
Raziskava nakazuje tudi precej visoko deklarirano pripravljenost za udeležbo. Da bodo na referendum zagotovo prišli, je odgovorilo 59,3 odstotka vprašanih, dodatnih 19 odstotkov pa se ga namerava verjetno udeležiti.
Da verjetno ali zagotovo ne bodo glasovali, navaja 12,1 odstotka vprašanih, 9,7 odstotka pa glede udeležbe še ni odločenih. V Sloveniji je za referendume 11. oktobra evidentiranih 1.698.526 volilnih upravičencev.
Anketa še ni rezultat
Ob številkah velja pomembno opozorilo: raziskava prikazuje razpoloženje anketiranih v prvi polovici septembra, ne dejanskega rezultata referendumov.
Do 11. oktobra se lahko delež neopredeljenih spremeni, pomembna pa bo predvsem dejanska udeležba različnih skupin volivcev.
Raziskavo je izvedel Raziskovalni center Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka. Inštitut se sam opredeljuje kot organizacija, ki predstavlja krščanskodemokratske vrednote, njegov raziskovalni center pa izvaja raziskave javnega mnenja za lastne potrebe in v nekaterih primerih tudi po naročilu. To je pri presoji posamezne javnomnenjske meritve smiselno upoštevati skupaj z velikostjo vzorca in uporabljeno metodologijo.
Trenutna slika je kljub temu jasna: v tej anketi ima odgovor ZA prednost pri vseh štirih vprašanjih, pri čemer je razlika najvišja pri družbeno koristnem delu za delovno sposobne prejemnike socialne pomoči, najbolj odprt pa ostaja referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi. A to je anketa – končno besedo bodo imeli volivci v nedeljo, 11. oktobra.
P.O.
