Napoved šolske reforme ministra Boruta Rončevića je sprožila politični vihar. Vodja poslanske skupine Levica Asta Vrečko je šla še korak dlje in spremembe povezala kar z »igranjem z življenji naših najmlajših«. Toda kaj je minister v resnici napovedal? Za zdaj predvsem izhodišča reforme, o katerih naj bi v prihodnjih mesecih šele tekla strokovna razprava. Ob ostrih besedah nekdanje kulturne ministrice pa ostaja odprta še ena zgodba: novo vodstvo ministrstva za kulturo je po njenem odhodu poročalo o 8,9 milijona evrov manjkajočih sredstev za tekoče obveznosti. Zakaj ne komentira tega in področje, ki ga je nekoč vodila?
»Napovedati nekaj tako resnega, kar se igra z življenji naših najmlajših, mladine in tudi s prihodnostjo Slovenije, je vehementno,« je v ponedeljek dejala Asta Vrečko. Levica, Gibanje Svoboda in SD so zaradi napovedane šolske reforme zahtevali sklic nujne seje parlamentarnega odbora za izobraževanje. Vrečko je opozorila predvsem na napoved prehoda z devetletne na sodobno osemletno osnovno šolo ter na domnevno nevarnost slabljenja javnega šolstva. Toda ministrstvo Rončevićeve načrte predstavlja precej drugače.
Rončević: To niso dokončne rešitve, čaka nas dialog s stroko
Ministrstvo za izobraževanje je dan po kritikah opozicije posebej poudarilo, da javnosti niso predstavili dokončne reforme, temveč izhodišča zanjo. Do konca septembra naj bi ustanovili strateški svet, nato pa v treh mesecih izvedli deset strokovnih razprav, v katere želijo vključiti ravnatelje, učitelje, starše in druge deležnike. Šele na tej podlagi naj bi nastajali konkretni ukrepi. To je precej pomembna podrobnost pri ocenjevanju Vrečkove trditve o »igranju z življenji« otrok.
Minister je reformo napovedal po objavi rezultatov PISA 2025, po katerih so slovenski petnajstletniki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi.
Rončević zato napoveduje spremembe ocenjevanja, nacionalnega preverjanja znanja in mature, zgodnejše opismenjevanje, več podpore nadarjenim in učencem, ki zaostajajo, manj birokracije ter več avtonomije učiteljev in ravnateljev. Največ prahu pa je razumljivo dvignila napoved sodobne osemletke.
Osemletka čez noč? Ministrstvo pravi, da ne
Vrečko je opozorila, da naj bi se devetletka praktično čez noč nadomestila z osemletko in se vprašala, ali bomo ob slabih rezultatih čez nekaj let prešli celo na sedemletko ali šestletko. Toda ministrstvo trdi, da bodo organizacijski model, prehodno obdobje in programske spremembe šele predmet nadaljnjega strokovnega procesa.
Rončević je ob predstavitvi reforme poudaril, da »dodatno leto šolanja ni vrednota samo po sebi«, cilj pa naj bi bilo predvsem povečanje znanja učencev. To seveda ne pomeni, da proti osemletki ni resnih strokovnih argumentov.
Starši? Odzivi so pozitivni, saj starši s šolstvom niso zadovoljni
Na družbenih omrežjih in pod spletnimi članki je mogoče najti precej podpore ideji, da bi otroci v šolo vstopali starejši tako kot nekoč in da bi se okrepila avtoriteta učiteljev. Tudi v televizijskem prispevku 24ur so nekateri starši ocenili, da bi bil začetek šolanja pri višji starosti smiseln, češ da so današnji otroci ob vstopu v šolo premladi, snov predelujejo prezgodaj in v prevelikem obsegu. Hkrati so drugi izražali pomisleke glede ponovnega spreminjanja sistema.
Medtem na ministrstvu, ki ga je vodila Vrečko: spor zaradi 8,9 milijona evrov
Ob zelo ostrih očitkih Aste Vrečko šolskemu ministru se odpira še eno vprašanje, povezano z njenim lastnim ministrovanjem. Novo vodstvo ministrstva za kulturo je julija sporočilo, da je po pregledu finančnega stanja ugotovilo, da mu za financiranje zakonskih in pogodbenih obveznosti do konca leta manjka približno 8,9 milijona evrov.
Po navedbah ministrstva je največji primanjkljaj, okoli 3,9 milijona evrov, nastal na postavki za samozaposlene v kulturi. Sedanja ministrica Ignacija Fridl Jarc je stanje povezala s povečano porabo prejšnjega vodstva.
Še zanimivejši je podatek, da je sedanje vodstvo ministrstva za kulturo objavilo tudi opozorila njegove finančne službe iz februarja 2026, torej iz časa, ko je ministrstvo še vodila Vrečko. Finančna služba naj bi takrat opozarjala na previdnost pri novih razpisih, dodeljevanju denarja in prevzemanju dodatnih obveznosti. Vendar očitno finančna služba ni naletela na posluh. Vrečko očitke zavrača. Trdi, da denarja ni zmanjkalo zaradi njenega vodenja in da je sklicevanje na primanjkljaj predvsem izgovor sedanje oblasti za zmanjševanje financiranja nevladnih organizacij in kulturnih projektov.
Gre torej za spor dveh političnih interpretacij, pri katerem vprašanje odgovornosti za 8,9-milijonski manko še zdaleč ni zaključeno.
Velike besede pred veliko razpravo
Slovensko šolstvo ima težavo, ki je politična retorika ne more izbrisati: rezultati PISA kažejo izrazit padec znanja slovenskih učencev. Vprašanje zato ni več samo, ali sistem spreminjati, temveč kako ga spremeniti in katere rešitve bodo dejansko izboljšale znanje otrok.
Rončevićeva osemletka mora prestati strokovno preverjanje. Enako velja za spremembe ocenjevanja, učnih načrtov, financiranja in organizacije šol. Opozicija ima vso pravico zahtevati analize in opozarjati na tveganja. Toda ko politična razprava o reformi, ki je še v fazi izhodišč, že na začetku pride do besed o »igranju z življenji otrok«, konkretna vprašanja hitro izginejo pod plastjo političnega dramatiziranja.
In medtem ko Asta Vrečko od novega šolskega ministra zahteva pojasnila o njegovih načrtih, ostaja povsem legitimno tudi vprašanje, ki čaka njeno nekdanje ministrstvo: kako je nastala finančna razlika, zaradi katere je novo vodstvo ministrstva za kulturo govorilo o 8,9 milijona evrov manjkajočih sredstev, in kdo zanjo dejansko nosi odgovornost?
P.O.
