Eno leto prebivanja v Sloveniji ne bi bilo več dovolj. Tujec iz tretje države bi moral na združitev z družino praviloma čakati tri leta, dokazati bistveno višja sredstva za preživljanje in pokazati več znanja slovenskega jezika. Vlada spremembe utemeljuje z redom, integracijo in zmanjševanjem tveganja zlorab, nasprotniki pa opozarjajo, da lahko država s tem predvsem razdružuje družine tujih delavcev.
Predlog novele Zakona o tujcih prinaša eno največjih zaostritev pravil za združevanje družin v zadnjih letih. Po zdaj veljavnem zakonu lahko državljan tretje države praviloma uveljavlja združitev družine po enem letu zakonitega prebivanja v Sloveniji. Predlagana novela bi ta rok podaljšala na tri leta.
Pomembno pa je poudariti: spremembe 21. septembra 2026 še niso veljavna ureditev, ampak so del predloga novele. E-Uprava predlog vodi v zakonodajnem postopku, veljavni zakon pa še vedno določa enoletni rok.
Iz 507 na približno 1.015 evrov
Še precej bolj oprijemljiva sprememba je denar. Sedanji splošni prag zadostnih sredstev je vezan na osnovni znesek minimalnega dohodka, trenutno 507,43 evra. Predlog ga dviguje na dvakratnik, torej približno 1.014,86 evra mesečno. Posledično bi se zvišali tudi zneski, ki jih mora posameznik dokazovati pri združevanju družine.
Logika predlagateljev je jasna: če nekdo želi v Slovenijo pripeljati družino, naj pokaže, da ima dovolj stabilen položaj, da jo lahko preživlja. To ni kazen za tujca, ampak preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji za dolgoročno življenje družine v Sloveniji.
Kritiki pa temu nasprotujejo. Nevladne organizacije opozarjajo, da bi tri leta ločenega življenja lahko močno posegla v družinsko življenje ter povečala odvisnost tujih delavcev od njihovih delodajalcev.
Tudi slovenščina ne bi bila več samo formalnost
Predlog gre še dlje. Za podaljševanje dovoljenja zaradi združitve družine bi se zahtevano znanje slovenskega jezika zvišalo na raven A2, za stalno prebivanje pa na B1. Brezplačne tečaje naj bi nadomestilo 60-odstotno državno sofinanciranje, preostalih 40 odstotkov pa bi plačal udeleženec.
Je znanje jezika ovira ali osnovni pogoj uspešne integracije? Predlagatelji poudarjajo drugo, kritiki pa opozarjajo, da dražji in zahtevnejši sistem lahko integracijo nekaterim pravzaprav oteži.
Tujcev je v Sloveniji dejansko precej več
Razprava ne poteka v praznem prostoru. Po podatkih SURS je 1. januarja 2022 v Sloveniji živelo 172.442 tujih državljanov. Štiri leta pozneje jih je bilo 224.413. To je povečanje za 51.971 ljudi. Delež tujih državljanov med prebivalci se je v istem obdobju povečal z 8,2 na 10,5 odstotka.
To samo po sebi seveda ne pomeni problema ali zlorabe. Velik del tujcev je v Slovenijo prišel prav zaradi pomanjkanja delovne sile. Zavod za zaposlovanje je imel avgusta letos evidentiranih skoraj 42.000 veljavnih delovnih dovoljenj, gospodarstvo pa tujo delovno silo že leta aktivno zaposluje.
Premier Janez Janša obenem opozarja, da veliko število delovnih dovoljenj zaradi poznejšega združevanja družin ustvarja dodatne pritiske tudi na javne sisteme. To je stališče vlade, ne pa samo po sebi dokaz, da družinski člani tujcev nesorazmerno uporabljajo socialne transferje.
Pri »socialnem turizmu« je potrebna ena pomembna korekcija
V političnih razpravah se pogosto pojavlja izraz »socialni turizem«, s katerim se opisuje domnevno priseljevanje predvsem zaradi ugodnejših socialnih prejemkov. Za klasično denarno socialno pomoč mora imeti tujec praviloma dovoljenje za stalno prebivanje, obstajajo pa posebne izjeme, denimo pri mednarodni zaščiti in nekaterih drugih statusih. Poleg tega veljajo dohodkovni, premoženjski in drugi pogoji. Zato enačba »prijavi prebivališče in dobi socialno pomoč« preprosto ni pravilna.
Kaj pa 100 ljudi na enem naslovu?
Tudi to se je v Sloveniji dejansko dogajalo. Ministrstvo za notranje zadeve je dokumentiralo primere naslovov z več sto fiktivnimi prijavami prebivališča. Problem je bil torej realen. Ni pa natančno govoriti, kot da se takšni primeri danes množično nadaljujejo v nespremenjenem obsegu.
Kje je prava meja?
Prav tu bo tekla bistvena razprava o noveli. Zagovorniki strožjih pravil poudarjajo, da ima država pravico postaviti pogoje za dolgoročno priseljevanje: zakonito bivanje, finančno samostojnost, znanje jezika in integracijo. Nasprotniki odgovarjajo, da mora država paziti, da ne postavi tako visokih ovir, da bodo delavci, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje, leta živeli ločeni od svojih partnerjev in otrok.
Tri leta prebivanja, približno 1.015 evrov zagotovljenih sredstev in zahtevnejše znanje slovenščine bi pomenili precej strožja pravila kot danes. Ali bo državni zbor predlog sprejel v tej obliki, še ni odločeno.
Gotovo pa je nekaj drugega: ob več kot 224.000 tujih državljanih v Sloveniji vprašanje, kakšne pogoje naj država postavi za priseljevanje, združevanje družin in integracijo, ni več obrobna tema.
P.O.
