Slovensko šolstvo čakajo velike spremembe. Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je po alarmantnih rezultatih raziskave PISA 2025 napovedal celovito reformo sistema. Najbolj odmeva napoved odprave devetletne osnovne šole in prehoda na sodobno osemletko. Spreminjali bi tudi ocenjevanje, okrepili avtoriteto učiteljev, v šolah pa dali več poudarka znanju, delovni etiki in domoljubju. Minister je jasen: odločitev je dokončna in pri njej bodo vztrajali.
Rezultati, ki so jih dosegli slovenski 15-letniki, so sprožili alarm. In to upravičeno. Slovenski učenci so namreč v raziskavi PISA 2025 na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi.
Minister Borut Rončević je zato napovedal nekaj, o čemer se je v slovenskem šolstvu dolga leta govorilo skoraj kot o političnem tabuju. Devetletke ne bo več. Trenutno najbolj odmeva napoved njene odprave in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo. Rončević napoveduje sodobno osemletko, drugačno ocenjevanje, več avtoritete učiteljem ter več poudarka znanju, delovni etiki in domoljubju. »Odločitev je dokončna in pri njej bomo vztrajali.«
Otroci v šolo premladi?
Eden največjih očitkov sedanjemu sistemu je že leta povezan s starostjo otrok ob vstopu v prvi razred. Z uvedbo devetletke so otroci začeli osnovno šolo obiskovati približno leto prej kot v nekdanjem sistemu. Razprava o vrnitvi osemletke zato ponovno odpira vprašanje, ali bi morali otrokom omogočiti še eno leto otroštva pred začetkom pravega šolskega sistema.
Med starši se že dolgo pojavlja prepričanje, da so številni šestletniki ob začetku šolanja razvojno preprosto še premladi za zahteve, ki jih prednje postavlja sodobna osnovna šola. Toda pomembna podrobnost je, da ministrstvo končnega organizacijskega modela še ni predstavilo. Kako natančno bo osemletka organizirana, kakšna bo starost ob vstopu in kako bo izvedeno prehodno obdobje, bo določeno v nadaljnji pripravi reforme.
Minister pa je glede smeri reforme očitno že odločen. »Odločitev je dokončna in pri njej bomo vztrajali.«
Ne samo osemletka: spreminjajo tudi ocene in položaj učiteljev
Reforma pa nikakor ne bo omejena samo na število let osnovne šole. Rončević napoveduje tudi spremembo sistema ocenjevanja. Hkrati želi ministrstvo okrepiti avtoriteto učiteljev, ki naj bi v prihodnje dobili več pristojnosti in več podpore pri vzdrževanju reda ter zahtev znanja. V šolah naj bi bilo več poudarka na:
- znanju,
- delovni etiki,
- odgovornosti,
- avtoriteti učitelja,
- domoljubju.
To pomeni precejšen zasuk od modela, v katerem se je v zadnjih desetletjih veliko govorilo predvsem o kompetencah, vključevanju, projektih in individualizaciji. Rončević očitno želi težišče ponovno premakniti k bolj klasičnemu pojmovanju šole: učenju, znanju, delu, odgovornosti in spoštovanju učitelja.
Rezultati slovenskih otrok so strmoglavili
Številke PISA 2025 so brutalne. Pri matematiki so slovenski 15-letniki dosegli povprečno 460 točk, medtem ko so jih leta 2022 dosegli 485. Slovenija je tako pri matematiki prvič padla pod povprečje držav OECD. Kaj še pravijo podatki?
Samo 65 odstotkov slovenskih dijakov dosega vsaj temeljno raven matematične pismenosti. Pri branju je rezultat še bolj zaskrbljujoč. Slovenija je leta 2025 dosegla samo 445 točk. Leta 2022 jih je bilo 469, leta 2018 pa kar 495. V samo sedmih letih je torej slovenski rezultat pri bralni pismenosti zdrsnil za kar 50 točk. Le 64 odstotkov mladih dosega vsaj temeljno raven bralne pismenosti. Tudi pri naravoslovju se je rezultat znižal na 484 točk, kar je 16 točk manj kot leta 2022 in kar 29 manj kot leta 2015.
MATEMATIKA: 460 točk – najslabši rezultat doslej.
BRANJE: 445 točk – kar 50 točk manj kot leta 2018.
NARAVOSLOVJE: 484 točk – prav tako najslabši rezultat Slovenije od vključitve v PISA.
Rončević: Govorimo lahko o »nacionalni katastrofi«
Po veliki medijski pozornosti, ki jo je sprožila napoved reforme, se je Rončević odzval tudi na družbenih omrežjih. Zapisal je:
»Današnja novinarska konferenca je pritegnila veliko medijsko pozornost. Prav je tako. Ob zelo slabih rezultatih Slovenije v mednarodni raziskavi PISA lahko govorimo o nacionalni katastrofi.« Ob tem pa je posebej poudaril, da odgovornosti ne pripisuje otrokom. Prav tako ne učiteljem in ravnateljem.
Po njegovih besedah ti vsak dan odpravljajo posledice dolgoletnih sistemskih zablod. »Za te rezultate niso krivi otroci. Prav tako ne učitelji in ravnatelji, ki v šolah vsak dan odpravljajo posledice dolgoletnih sistemskih zablod, v katere nas je pripeljal pedagoški establišment.«
Oster napad na »pedagoški establišment«
Rončević je precej ostro obračunal tudi z delom šolske stroke, ki reformi nasprotuje. »Ta napovedani reformi nasprotuje – natanko tako, kot sem napovedal na novinarski konferenci. Nič zato.« Nato je sledil še ostrejši del.
»Minister ni zavezan pedagoškemu establišmentu in njegovim partikularnim interesom in biznisiranju.« Po njegovih besedah mora biti minister zavezan predvsem otrokom. Otrokom, ki bodo nekoč vodili gospodarstvo in javne zadeve, zdravili državljane, vzdrževali infrastrukturo ter učili prihodnje generacije.
»Ni popuščanja«
Rončević je poudaril, da so za zdaj predstavili izhodišča. Na njihovi podlagi nameravajo reformo pripraviti skupaj s stroko, učitelji, ravnatelji, starši in drugimi, ki jim je po njegovih besedah resnično mar za znanje in prihodnost otrok. Toda o osnovni smeri reforme minister očitno ne dopušča več dvoma. Odprava devetletke je napovedana. Osemletka prihaja. Sistem ocenjevanja se bo spreminjal. Avtoriteta učiteljev naj bi se okrepila. Več bo poudarka na znanju, delovni etiki in domoljubju.
Rončević pa je svoje sporočilo zaključil z besedami, ki bodo nasprotnikom reforme zagotovo še dolgo odmevale:
»Ni popuščanja.« In dodatno zatrdil: »Odločitev je dokončna in pri njej bomo vztrajali.«
Se po več kot dveh desetletjih devetletke obrača smer?
Devetletna osnovna šola je v Sloveniji postala standard pred več kot dvema desetletjema. Zdaj se prvič resno napoveduje njen konec. Nasprotnikov zagotovo ne bo malo, starši pa v večini menijo, da otroci v šolo vstopajo prezgodaj, saj še niso zreli.
Kritike so se začele praktično isti dan, ko je bila reforma predstavljena. Toda številke PISA dajejo ministru močan argument. Kako je mogoče, da otroci po vseh reformah, novih programih, učnih načrtih, projektih in milijonih evrov za izobraževanje ob koncu osnovnošolskega obdobja znajo vedno manj?
P.O.
