Spletni politični boj okoli predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića dobiva novo razsežnost. Potem ko je nekdanji minister in evropski poslanec Miha Brejc zagnal spletno peticijo za njegov odstop, se je na drugi strani aktiviral tudi vplivnež Aleksandar Repić, bolj znan kot Nepridiprav, s spletno pobudo v podporo Stevanoviću.
Ob številkah Brejčeve peticije, ki je v izjemno kratkem času presegla 48.000 podpisov, pa se odpira pomembno vprašanje: kako zanesljivo je sploh mogoče ugotoviti, koliko različnih ljudi je peticijo dejansko podpisalo? Različne objave na spletnih omrežjih razkrivajo, da ena oseba lahko odda podpis večkrat.
Brejčeva pobuda je na spletni strani stevogohome.si začela z začetnim ciljem 10.000 podpisov, številka pa je nato eksplodirala. V manj kot dnevu je peticija presegla 11.000 podpisov, nato 26.000 in po zadnjih objavljenih podatkih že več kot 48.000 podpisov.
Brejc s peticijo zahteva odstop Stevanovića s funkcije predsednika državnega zbora ter ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije glede afere Black Cube. Peticijo so javno podprle tudi opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica. Toda ob tako hitri rasti številke se pojavlja tudi tehnično vprašanje, o katerem se doslej govori precej manj.
Podpisovanje poteka prek Google Forms
Pregled spletne strani pokaže, da podpisovanje ne poteka prek državnega sistema, elektronske identitete ali drugega uradnega sistema preverjanja, temveč kar preko običajnega obrazca Google Forms. Uporabnik mora vnesti:
- ime,
- priimek,
- elektronski naslov,
- ter potrditi izjavo, da so podatki resnični in da podpis oddaja osebno in prostovoljno.
Na javno dostopnem obrazcu pa ni vidne zahteve, da bi se moral podpisnik prijaviti v Google račun, prav tako obiskovalcu ni prikazano opozorilo, da je mogoče obrazec z določenim računom oziroma identiteto izpolniti samo enkrat. To je pomembna razlika.
Je mogoče obrazec poslati večkrat?
Ker gre za spletni obrazec in ne za uradno preverjen podpis državljana, sama številka oddanih obrazcev še ne dokazuje avtomatično enakega števila unikatnih oseb. Če sistem na ravni obrazca ne preprečuje ponovne oddaje, lahko isti uporabnik obrazec ponovno odpre in ponovno vnese podatke. Prav tako elektronski naslov sam po sebi ni enakovreden preverjanju identitete.
Na spletni strani izrecno zatrjujejo, da ime in elektronski naslov zbirajo zaradi preverjanja verodostojnosti podpisov. Organizator bi lahko denimo naknadno odstranjeval podvojene e-poštne naslove ali izvajal druga preverjanja. Kakšen je natančen postopek preverjanja in ali javno prikazano število predstavlja vse oddane obrazce ali že očiščene unikatne podpise, pa iz javno objavljenih informacij ni razvidno. In prav tu je bistvo problema.
Če se v politični razpravi uporablja številka več deset tisoč podpisnikov kot dokaz razpoloženja javnosti, bi moralo biti jasno tudi, po kakšni metodologiji so bili podpisi preverjeni in koliko je podvojenih.
48.000 spletnih vnosov ni isto kot 48.000 uradno preverjenih podpisov
Razlikovati je treba tudi med takšno zasebno spletno peticijo in uradnim zbiranjem podpisov za referendum ali drugo pobudo.
Pri uradnem postopku so podpisi vezani na volivce in preverjanje njihove identitete. Za zakonodajni referendum je denimo potrebnih 40.000 podpisov volivcev, ki se zbirajo po uradno določenem postopku. Brejčeva peticija tega statusa nima. Gre za politično oziroma osebno spletno pobudo, zato lahko tovrstno dejanje nekakšno težo, vendar njene številke ne gre enačiti s 48.000 uradno overjenimi oziroma državno preverjenimi podpisi volivcev.
Nepridiprav vrača udarec s podporo Stevanoviću
Medtem se je na spletu začela oblikovati tudi nasprotna mobilizacija. Vplivnež Aleksandar Repić – Nepridiprav, ki ima na družbenih omrežjih veliko občinstvo in je v zadnjih mesecih postal tudi izrazito politično aktiven, je ustvaril spletno pobudo v podporo Stevanoviću.
Repić je sicer že pred tem sodil med najbolj izpostavljene slovenske spletne vplivneže; njegov Instagram profil je imel pred letošnjimi zapleti več kot 100.000 sledilcev.
Tako se spor, ki se je začel v državnem zboru zaradi parlamentarne preiskave in zahteve po Stevanovićevem odstopu, vse bolj seli na splet. Na eni strani je Brejčeva kampanja »Stevo Go Home«, na drugi strani pa mobilizacija Stevanovićevih podpornikov.
Najpomembnejše vprašanje ni le, kdo zbere več
Spletne peticije so učinkovit način politične mobilizacije, toda pri številkah, ki se v nekaj urah povečujejo za več deset tisoč, je transparentnost ključna. Če organizator trdi, da je peticijo podpisalo 48.000 ljudi, bi bilo smiselno jasno objaviti:
koliko je bilo vseh oddaj obrazca, koliko podvojenih vnosov je bilo odstranjenih in po kakšnem postopku se preverja, da za vsakim podpisom dejansko stoji druga oseba.
Brez takšnih podatkov lahko zanesljivo govorimo predvsem o številu, ki ga prikazuje organizator peticije – precej težje pa o natančnem številu preverjenih posameznikov. In v politični bitki, kjer obe strani poudarjata predvsem »voljo ljudi«, je prav verodostojnost teh številk morda pomembnejša od tega, kdo bo prvi na spletni strani pokazal večjo številko.
P.O.
