Kar je bilo leta skrito, je zdaj prišlo na plano. Portal Preiskovalno.si je objavil uradne podatke o največjih prejemnikih oglaševalskega denarja skupine GEN-I med letoma 2021 in 2025 ter pregled večmilijonskih odvetniških stroškov. Objava odpira neprijetno vprašanje: komu vse je šel denar podjetja z državno lastniško udeležbo v času političnega vzpona in vladanja Roberta Goloba?
Po navedbah portala je GEN-I leta 2021 za oglaševanje namenil 705.313 evrov, leta 2022 le 72.095 evrov, nato pa je poraba znova skokovito narasla: leta 2023 na 416.426 evrov, leta 2024 na 899.379 evrov in leta 2025 že na 956.286 evrov. Preiskovalno.si posebej izpostavlja, da so bili podatki o oglaševanju več let skrivnost in da jih GEN-I medijem ni želel izročiti.
Med največjimi prejemniki oglaševalskega denarja so bili po letih različni mediji in platforme. Za leto 2021 portal navaja Pro Plus, Google Ireland, Delo, TSmedia, AD+Value, RTV Slovenija, Planet TV, Dnevnik in Finance. Leta 2022 so bili med izbranimi partnerji med drugim Google Ireland, Delo, Radio Ognjišče, Nova hiša, Koroški radio, Radio Krka in Meta Platforms Ireland.
Pravi premik pa naj bi se po navedbah Preiskovalno.si pokazal po letu 2022. Portal izpostavlja, da desnih medijev, kot sta Radio Ognjišče in Nova hiša, v letih 2023, 2024 in 2025 ni več med prvimi desetimi prejemniki. Hkrati naj bi se krepili prejemki družb iz širšega kroga medijskega omrežja Martina Odlazka. Leta 2024 je na tretje mesto skočil MEDIA24, leta 2025 pa je že na prvem mestu; med prvimi desetimi sta bila po navedbah članka tudi Salomon in Infonet Media. Portal omenja tudi AD+Value, Primorske novice in Mediapartner ter odpira vprašanje, ali je oglaševalski denar vplival tudi na medijsko naklonjenost do Golobovega kroga.
GEN-I je povečano oglaševanje pojasnil s tržnimi razmerami, energetsko krizo, regulacijo cen, promocijo samooskrbe in vrnitvijo konkurence po koncu regulacije marca 2025. Toda Preiskovalno.si opozarja, da to še ne pojasni, zakaj je bil denar razdeljen prav določenim medijem, po kakšnih kriterijih, s kakšnim dosegom in kdo je takšne odločitve odobril.
A zgodba se pri oglaševanju ne konča. Drugi del objave se nanaša na odvetniške stroške. Portal navaja, da je GEN-I med letoma 2022 in 2025 za pravne storitve namenil skupaj 3.070.319,91 evra. Stroški so iz leta v leto naraščali: z 396.986,24 evra v letu 2022 na več kot milijon evrov v letu 2025. Ob tem Preiskovalno.si opozarja, da evidenca večinoma vsebuje le splošne opise pravnega svetovanja in zastopanja, ne pa konkretnih pojasnil, katere storitve so bile dejansko naročene in opravljene.
Največji posamični prejemnik med odvetniškimi družbami naj bi bila romunska pisarna D&B David și Baias, povezana s PwC Romania, ki je po podatkih portala prejela skupaj 826.809 evrov oziroma približno 27 odstotkov vseh v evidenci prikazanih odvetniških stroškov. Sledi skupina partnerjev Wolf Theiss, ki naj bi skupaj prejela skoraj 700.000 evrov. Portal poudarja, da iz evidence ni jasno, katere konkretne posle so te pisarne opravljale za GEN-I.
Preiskovalno.si izpostavlja tudi odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, ki je v štirih letih prejela 209.921,31 evra, ter odvetnika Stojana Zdolška, ki je po navedbah portala od GEN-I prejel 229.675 evrov in ga članek omenja tudi kot Golobovega osebnega odvetnika. Portal ob tem odpira vprašanja o morebitnih povezavah, merilih poročanja in morebitni koliziji interesov, vendar teh trditev ne predstavlja kot dokončno ugotovljeno kršitev, temveč kot temo, ki bi jo po njihovem mnenju morali preveriti pristojni organi.
V članku se pojavi še podjetje DC Limited podjetnika Mihe Piškurja. Preiskovalno.si povzema poročanje Info360, po katerem naj bi podjetje od konca leta 2023 od GEN-I Sonce prejelo več kot 426.000 evrov, od GEN-I pa še 58.303 evre. Skupaj naj bi tako šlo za več kot 484.000 evrov. Portal to povezuje tudi z že prej izpostavljeno zgodbo o Ugljanu, pri čemer navaja, da KPK ni potrdila suma nasprotja interesov glede Golobovega bivanja tam, a da zaradi poslovnega sodelovanja ostaja javni interes za dodatna pojasnila.
Osrednje sporočilo objave je jasno: ne gre le za vprašanje, koliko denarja je bilo porabljenega, ampak komu je šel, po kakšnih merilih in ali je bilo vse to transparentno ter gospodarno. Preiskovalno.si posebej poudarja, da gre za porabo sredstev družbe z državno lastniško udeležbo, zato naj bi bila preglednost poslovanja v javnem interesu. Prav tu pa se odpira najbolj politično eksplozivno vprašanje: ali so šla sredstva zgolj za oglase in pravno pomoč ali pa tudi za utrjevanje širše mreže vpliva.
P.O.
