Po podatkih ECDC do 22. julija 2026 je bilo v Evropi potrjenih 81 lokalnih okužb pri ljudeh. Najbolj prizadete so:
- Italija – 46 primerov v kar 20 različnih območjih (najširša razširjenost)
- Grčija – 21 primerov, od tega 14 v samo enem tednu (najhitrejši porast)
- Severna Makedonija – 5 primerov
- Romunija – 5 primerov
- Španija – 3 primere
- Francija – 1 primer
V Grčiji je večina bolnikov razvila hudo obliko z vnetjem možganov ali možganskih ovojnic. 13 jih je še vedno v bolnišnici.
Lanska sezona (2025) je bila ena najhujših doslej: 1.112 okuženih in 97 mrtvih po Evropi. In prav v naši bližini so številke govorile same zase:
- Srbija – kar 62 človeških primerov (ena najbolj prizadetih držav)
- Madžarska – 14 človeških primerov + izbruhi pri konjih
- Hrvaška – 4 človeški primeri, a kar 11 izbruhov pri konjih
- Italija – absolutna rekorderka z 779 primeri in 72 smrtmi (zlasti Lazio, Kampanija in severne regije)
- Avstrija – lani so zabeležili izbruhe pri konjih in pticah, človeških primerov v 2026 (do začetka julija) še ni bilo, a nadzor je okrepljen
- Albanija in Kosovo – potrjeni posamezni primeri
Slovenija je bila do zdaj bolj na robu, a komarji ne poznajo meja. Virus se vsako leto pomika bolj proti severu in zahodu.
Zakaj je to leto že zdaj zaskrbljujoče?
Sezona se je začela prej kot običajno. V Italiji so prvi primer potrdili že sredi maja. Topli noči, stoječa voda in daljša poletja ustvarjajo idealne pogoje za komarje Culex. Lani se je virus prvič pojavil celo v bližini Pariza. Letos že napada zgodaj in na širšem območju.
WHO Evropa je 24. julija izdala jasno opozorilo: države naj takoj okrepijo nadzor in ozaveščanje. »Pogoji, ki spodbujajo širjenje, se spreminjajo zelo hitro,« so zapisali.
Večina okuženih (70–80 %) nima nobenih simptomov. Približno 20 % dobi gripi podobno bolezen. Toda manj kot 1 % razvije hudo nevroinvazivno obliko, ki lahko vodi v smrt – predvsem pri starejših in kroničnih bolnikih.
Nobenega cepiva za ljudi ni. Zdravila tudi ne. Edina zaščita so preprosti, a dosledni ukrepi.
Kaj lahko naredite že danes?
- Vsak večer uporabite repelent (DEET ali ikaridin).
- Nosite dolga oblačila, zlasti ob zori in mraku.
- Odstranite vso stoječo vodo okoli hiše – lonci, posode, žlebovi, stare gume, celo pokrovčki steklenic.
- Namestite mreže na okna in postelje.
- Če se po piku pojavi visoka vročina, togost vratu, zmedenost ali huda glavobol – takoj k zdravniku.
Virus Zahodnega Nila ni več samo »italijanska« ali »grška« zgodba. Je evropska realnost, ki se vsako leto približuje. Lani je že trkal na vrata Srbije, Madžarske in Hrvaške. Letos je sezona začela prej in bolj agresivno.
Poletje je še dolgo. Vprašanje ni, ali se bo virus še širil – ampak ali se bomo zares začeli braniti, preden bo prepozno.
Viri: ECDC (22. 7. 2026), WHO Evropa (24. 7. 2026), EFSA/ECDC skupna poročila 2025.
