V Sloveniji še vedno živi 2.655 »borcev« iz 2. svetovne vojne? Kdo je zdaj tu nor?

Fotografija je zgolj simbolična.

Po družbenih omrežjih kroži podatek, ob katerem bi morala Slovenija nemudoma patentirati eliksir večne mladosti: na svetu naj bi bilo živih le še 23 veteranov druge svetovne vojne, pri nas pa naj bi borčevske pokojnine še vedno prejemalo 2.566 ljudi. Toda resnica je nekoliko drugačna – in za državo morda še vedno dovolj neprijetna. Toda brez skrbi: Slovenija ni odkrila nesmrtnosti. Odkrila je nekaj precej trdoživejšega – pokojninsko zakonodajo.

Najnovejša številka 2.655 borčevskih pokojnin

Po podatkih za leto 2025 je tako imenovane borčevske dodatke prejemalo 2.655 upravičencev, država pa je zanje namenila skupno 4.813.600 evrov. Leto prej je bilo upravičencev 3.266, izplačanih pa je bilo 5,77 milijona evrov.

Toda vseh 2.655 ljudi nikakor ni bilo neposrednih udeležencev druge svetovne vojne. Starostni borčevski dodatek je leta 2025 prejemalo 306 ljudi, invalidskega 73, kar 2.276 prejemnikov pa je bilo upravičencev do družinskega oziroma vdovskega dodatka.

Povedano po domače: večina prejemnikov ni osebno tekala po gozdovih, prenašala sporočil ali napadala sovražnikovih položajev. Gre predvsem za vdove, vdovce in druge družinske upravičence, katerih pravica izhaja iz pokojnine pokojnega borca.

Slovenija torej nima 2.655 še živečih partizanov. Ima 2.655 prejemnikov pravic, katerih pravna zgodovina sega v obdobje NOB. Manj filmsko, a še vedno precej zanimivo za davkoplačevalce in za vprašanja o dejanski upravičenosti.

Toda pravo vprašanje ostaja

 Povsem legitimno je vprašanje, zakaj država več kot 80 let po koncu vojne še vedno izplačuje milijone evrov pravic, povezanih z NOB. Prav tako se je mogoče vprašati, ali so sedanja pravila pravična do drugih upokojencev, ki so delali štiri desetletja in prejemajo bistveno skromnejše pokojnine. Pri družinskih in vdovskih prejemnikih ne gre za klasično dedovanje, kot bi nekdo podedoval hišo, njivo ali zbirko značk. Gre za zakonsko urejene pokojninske pravice, ki jih lahko svojec pridobi ob izpolnjevanju določenih pogojev.

Toda politično vprašanje ostaja: ali bi morale ugodnosti, ki so bile prvotno priznane neposrednim udeležencem vojne, v enakem obsegu vplivati tudi na prejemke njihovih svojcev desetletja pozneje?

Dodatek lahko preseže tisoč evrov mesečno

Razpon izplačil je zelo velik. Leta 2025 so se starostni dodatki gibali od nekaj deset evrov do več kot 12.500 evrov na leto. Pri invalidskih dodatkih je šest prejemnic prejelo več kot 13.330 evrov, najvišji družinski oziroma vdovski dodatek pa je znašal 14.505 evrov na leto.

To pomeni, da lahko posamezni upravičenec poleg osnovne pokojnine prejme več kot tisoč evrov dodatka mesečno. In prav tu se satira spremeni v resno vprašanje: kako je mogoče, da država pri nekaterih zgodovinskih pravicah najde več kot tisoč evrov mesečno, medtem ko pri številnih običajnih upokojencih razlaga, da za dostojnejše pokojnine preprosto ni denarja?

Ne gre za 2.655 prevarantov

Ob tem bi bilo napačno vse prejemnike razglasiti za lažne borce ali goljufe. Pravice prejemajo na podlagi veljavnih odločb in zakonodaje. Dokler država pravil ne spremeni, je njihovo uveljavljanje zakonito. Kritika mora biti zato usmerjena predvsem v sistem in politične odločitve, ne avtomatično v posameznike. Država mora pojasniti, zakaj določene zgodovinske ugodnosti še vedno obstajajo, kdo jih lahko prejema, koliko nas stanejo in ali so merila še primerna za današnji čas.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA