Medtem ko številni državljani opozarjajo na visoke davke, drago življenje in pozive vlade k odgovornemu ravnanju z javnim denarjem, se vse glasneje postavlja vprašanje: zakaj se na Ministrstvu za kulturo število zaposlenih še naprej povečuje?
V zadnjih tednih je v javnosti završalo zaradi navedb o številnih novih zaposlitvah na ministrstvu, ki ga vodi Asta Vrečko. Opozicija opozarja, da je število zaposlenih v mandatu sedanje ministrice močno naraslo, nekateri politični kritiki pa trdijo, da gre za največjo kadrovsko širitev v zgodovini tega resorja. Ministrstvo te očitke zavrača in poudarja, da so bile vse zaposlitve izvedene zakonito ter v okviru potrjenega kadrovskega načrta – seveda Golobove vlade!
Več uradnikov kot kadar koli?
Po javno objavljenih podatkih je imelo Ministrstvo za kulturo ob začetku mandata približno 150 zaposlenih. Danes različni javno dostopni pregledi navajajo okoli 260 zaposlenih, kar pomeni občutno povečanje števila uradnikov. Del novih zaposlitev je povezan z izvajanjem evropskih projektov, del pa z reorganizacijo ministrstva. Prav ta rast odpira vprašanje, ali gre za dejanske potrebe sistema ali za širjenje državne administracije.
Kritiki zahtevajo odgovore
V opoziciji opozarjajo, da javnost upravičeno zanima:
- koliko ljudi je bilo zaposlenih od začetka mandata,
- koliko novih zaposlitev je za nedoločen čas,
- koliko bodo dodatni kadri stali davkoplačevalce,
- kakšne konkretne naloge opravljajo.
Po njihovem mnenju bi moralo biti Ministrstvo za kulturo zgled racionalnega upravljanja, ne pa primer nenehnega povečevanja števila zaposlenih.
Ministrstvo odgovarja: Nalog je bistveno več
Na ministrstvu odgovarjajo, da številke same po sebi ne povedo celotne zgodbe. Poudarjajo, da je država ministrstvu naložila nove pristojnosti, med drugim izvajanje projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost, pripravo nove zakonodaje ter upravljanje dodatnih evropskih sredstev. A kako – če je Golobova vlada počrpala le tretjino evropskih sredstev? Po njihovih navedbah so bile zaposlitve nujne za izvajanje teh nalog in niso posledica političnega kadrovanja.
Politični spor ali resen problem?
Vprašanje zaposlovanja na Ministrstvu za kulturo je postalo ena od novih front med koalicijo in opozicijo. Kritiki opozarjajo, da država ne more hkrati govoriti o varčevanju in povečevati birokratskega aparata. Na drugi strani ministrstvo vztraja, da brez dodatnih strokovnjakov ne bi moglo izvajati vseh nalog, ki jih od njega zahtevata vlada in Evropska unija.
Kdo ima prav, bo pokazala predvsem transparentnost. Če se bo izkazalo, da gre za nepotrebno širjenje administracije iin zgolj politično kadrovanje, bo pritisk javnosti na ministrstvo v prihodnjih mesecih gotovo še večji. Vprašanje pa bo ostalo: kam z vsem odvvečnim kadrom?
P.O.
