V političnem zakulisju pred odločilnim glasovanjem o morebitni četrti vladi Janeza Janše vre. Medtem ko se politični bloki pripravljajo na eno najpomembnejših glasovanj zadnjih let, slovenski politični prostor pretresajo govorice o neprimernih in ogromnih pritiskih stranke Svoboda, ki naj bi prepričevala in poskušala vplivati na posamezne poslance – predvsem na tiste brez kilometrine.
Po poročanju medijev naj bi se v krogih blizu Roberta Goloba pojavljali poskusi preprečitve oblikovanja nove Janševe vlade. Sam naj bi se hvalil, da je pridobil določene poslance iz strank Resni.ca in Demokrati – kar pomeni, da bi lahko s svojimi glasovi odločili politično prihodnost države, ki se sicer vse bolj nagiba na desno sredino.
V tejle zgodbi bo pa zanimivo, ali bodo res spisane kazenske ovadbe in tudi, ali je kdo koga morebiti posnel, ko je prisel s ponudbo. Govori se o neverjetno visokih zneskih …. https://t.co/ACO7rBM1lN
— Suzana Kos (@SuzanaKos_) May 11, 2026
Največ pozornosti so sprožile navedbe o domnevnih pritiskih na nekatere poslance Resni.ce. Predsednik stranke Zoran Stevanović je javno omenil več imen svojih poslancev, pri katerih naj bi prihajalo do poskusov vplivanja. V stranki trdijo, da zbirajo informacije in da bodo morebitne dokaze predali pristojnim organom, če se bodo sumi izkazali za utemeljene.
V zgodbo sta bila neuradno vključena tudi ljubljanski župan Zoran Janković in nekdanji predsednik Milan Kučan. Kučan je potrdil srečanje v Ljubljani, vendar zanikal kakršnokoli “zaroto” ali organizirano politično akcijo. Po njegovih besedah je šlo zgolj za običajen politični pogovor o aktualnem dogajanju.
Dodatno zanimanje javnosti so sprožile tudi govorice o pritiskih na poslanko Demokratov Tea Košir. Pojavile so se špekulacije, da bi lahko njeno družinsko podjetje izgubilo pomemben poslovni odnos z ljubljanskimi Žalami, če bi podprla Janšo za mandatarja. Koširjeva je kasneje navedbe zanikala (morda tudi iz strahu), prav tako so očitke zavrnili tudi v vodstvu Žal.
Vse skupaj odpira širše vprašanje politične kulture v Sloveniji. Nekateri analitiki opozarjajo, da so zakulisna prepričevanja in politični pritiski stalnica v vseh demokracijah, drugi pa menijo, da bi morali biti vsi sumi morebitnih nezakonitih vplivanj nemudoma in transparentno raziskani.
Ključno vprašanje ostaja: ali gre zgolj za predvolilno psihološko vojno in politične igre ali pa za resne poskuse vplivanja na tajno glasovanje? Dokler ne bodo predstavljeni konkretni dokazi, ostajajo vse navedbe na ravni neuradnih informacij in političnih obtoževanj. Jasno pa je eno – politična temperatura v Sloveniji pred glasovanjem še nikoli ni bila tako visoka.
P.O.
