4 leta Golobove vlade: Slovenija zdrsnila iz maastrichtskih okvirov – zahtev, ki so veljale ob vstopu v EU?

Vir: Moja Dolenjska

Po štirih letih vladanja Robert Golob se v Sloveniji vse glasneje odpira vprašanje javnih financ. Država, ki je še pred leti veljala za relativno stabilno članico evrskega območja, se danes ponovno sooča z očitki, da ne dosega več ključnih fiskalnih pravil, določenih na ravni Evropske unije. Kako daleč je zdrsnila Slovenija?

Kaj pomenijo maastrichtski kriteriji?

https://images.openai.com/static-rsc-4/3JmogA00BRJY_m7E-x03wDahg3bEJBvCLMxHj_NyTYkc2TNTXsbTqJCOklPte4zJZyXVCaIsL6PPX4WKy0vFhcricUQ358BuplMDEEhslTAesyBJckQ1ptZ_AIvrc3v-O97kFt-yiiuygIkCYovSrtGlRRYO2YELyaJmnPFeWqkJ9_ztB3V39d3FehXUCI7y?purpose=fullsize
Temelj stabilnosti evra izhaja iz Maastrichtska pogodba, ki državam nalaga jasna pravila:
  • proračunski primanjkljaj do 3 % BDP
  • javni dolg okoli 60 % BDP
  • stabilna inflacija in obrestne mere

Ta pravila naj bi preprečevala prekomerno zadolževanje in ohranjala zaupanje v skupno evropsko valuto.

Slovenija: številke, ki zbujajo skrb – ali naš čaka grški scenarij?

V zadnjem obdobju Slovenija beleži višje javnofinančne primanjkljaje, ki po ocenah znova presegajo dovoljeno mejo. Javni dolg sicer ni eksplodiral, a ostaja nad ravnjo, ki jo Bruselj šteje kot dolgoročno varno. Razlogi za takšno stanje so večplastni:

  • povečana javna poraba
  • dragi interventni ukrepi (energija, poplave)
  • rast plač v javnem sektorju

Kritiki vlade opozarjajo, da država izgublja fiskalno disciplino, medtem ko vlada poudarja, da gre za nujne ukrepe v času kriz.

Je Slovenija res kršiteljica pravil?

Evropska komisija je v preteklih letih zaradi pandemije in energetskih šokov dopuščala odstopanja od pravil. A ta “varovalka” se postopoma umika.  Če država dolgoročno ne zniža primanjkljaja, lahko sledi:

  • opozorilo iz Bruslja
  • uvedba postopka presežnega primanjkljaja
  • pritisk na zmanjšanje porabe

Politični boj na račun številk

Javne finance so postale eno ključnih političnih bojišč. Opozicija vladi očita neodgovorno trošenje, medtem ko vlada odgovarja, da brez aktivne države ne bi bilo mogoče zaščititi prebivalstva in gospodarstva v kriznih razmerah. V resnici pa Slovenijo čaka zahtevna naloga: kako uskladiti socialne ukrepe, investicije in fiskalno stabilnost.

Po štirih letih vlade Roberta Goloba Slovenija očitno ni več v tako varnem fiskalnem položaju kot nekoč. Ali gre zgolj za posledico izrednih razmer ali za znak globljega problema upravljanja javnih financ, bo pokazal čas.

P.O.