Spoštovano uredništvo, spoštovani urednik portala,
ko sem danes, sicer ne prvič, “poslušal” šoferja avtobusa, ki se je z nekom pogovarjal po mobitelu, me je kar naenkrat postalo strah. Potniki smo skoraj napolnili njegovo “delovno mesto”, vsak izmed nas je bil zatopljen v svoje misli, predvsem mladi so bili “zapičeni” v svoje “ročne igračke”, to je mobitele različnih znamk in velikosti.
Iznenada pa se na svoj mobitel oglasi med vožnjo “naš” šofer avtobusa. Nedopustno! Se je v tistem trenutku, ko je sprejel klic z eno roko, z drugo je nekako upravljal volan, sploh zavedal, koliko “življenj” je bilo v tistem času v njegovih “rokah”? Priznam, nisem imel “ja…”, da bi prišel do njega in mu povedal, kar mu gre. Samo čakal sem, da pripelje do “moje postaje”, da varno izstopim …
Danes mi je uspelo preživeti … Kaj bo jutri, žal, zdaj ne vem. Le kdo je odgovoren, da se nam to vsak dan dogaja?
Upam, da bom nocoj vseeno kolikor toliko mirno zaspal.
“Prestrašeni potnik”
P.s.
Osebne podatke našega bralca “hranimo” v uredništvu našega portala.
