Na mednarodni dan Zemlje, 22. april, vas vabimo na ogled francoskega dokumentarnega filma z naslovom Jutri (Tomorrow), ki si ga lahko ogledata na TV SLO 1 danes ob 21.25.
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je leta 2007 skupaj z Al Gorom in še nekaterimi strokovnjaki prejela Nobelovo nagrado za mir. Pravi, da je Zemlja ne le dober planet, ampak je najboljši planet, le z eno napako – je omejen. Študija osemnajstih mednarodnih strokovnjakov v reviji Science poudarja, da se ljudje omejitev našega planeta ne zavedamo dovolj. Živimo v izobilju, ki planet obremenjuje prekomerno.
Pred našimi očmi izumirajo številne rastlinske in živalske vrste, tudi v Sloveniji.
Mnogo uničevanja naravnih dobrin lahko preprečimo, če nas svoja rutinska dejanja pogledamo širše, z večjo odgovornostjo do prihodnjih rodov in predvsem z mislijo na trajnostni razvoj.
Slovenija ima zaradi alpskega, sredozemskega in panonskega podnebnega vpliva raznoliko podnebje. Meteorološke meritve kažejo, da se ozračje pri tleh segreva. Leta od 1986 dalje so nadpovprečno topla. Triglavski ledenik, nekoč pravi alpski ledenik, je izginil, ostala je le še skromna zaplata ledu.
Podnebne razmere in globalno segrevanje
Podnebne spremembe nastajajo zaradi izpustov toplogrednih plinov. Kurjenje premoga, nafte in lesa, pa naj gre za avtomobile, elektrarne ali domače peči, proizvaja nevidni ogljikov dioksid in nevarne male sajaste PM delce.
K globalnemu segrevanju v veliki meri prispeva tudi spreminjanje gozdnih površin v kmetijske. Gozdovi vpijajo in zadržujejo vodo, shranjujejo ogljik, s krošnjami in koreninami varujejo tla pred erozijo, do katere pride zaradi delovanja vetra in vode. Ohranjanje in povečanje biotske raznovrstnosti v gozdu sta pomembna zaradi ekološkega ravnovesja na svetovni ravni. Omogočata trajnostno proizvodnjo naravnih virov. Znanstveniki opozarjajo, da bi za stabilnost podnebja in ekosistemov morali ohraniti od 50 do 85 odstotkov originalnih gozdov.
Kmetijstvo in podtalnica
Kmetijstvo povzroča odpadne vode, ki vsebujejo dušik in fosfor. Izlivajo se v podtalnico in morje. Zemlja se osiromaši za vedno. Prst se ne more regenerirati ali ponovno tvoriti v kratkem času.
Dva cm humusa nastaja okoli 100 let.
Za 10 cm tanko plast vrhnjo plast zemlje je potrebno dva tisoč let, odplavi pa jo lahko eno samo močno deževje ali stisne pretežka mehanizacija.
Živinoreja, gnojenje s pesticidi, kemikalijami, svežim hlevskim gojem in gnojnico (fekalijami) uničujejo pomembne mikroorganizme v tleh ter povzročajo hitro izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. S tem se uničuje rodovitnost tal nam in naslednjim generacijam. Posledice bodo prej ali slej usodne tudi za človeka.
Živinoreja zavzema 70 % svetovnih kmetijskih zemljišč, kar predstavlja 30 % celotne površine zemlje. V EU 60 % pridelanih žitaric konča v koritih živinoreje.
V 1kg mesa je do 16 kg žitaric.
Drugače povedano: en hektar posejan s krompirjem prehrane 22 ljudi, če je namenjen živinoreji, pa le enega človeka.
Na našem planetu bo leta 2020 živelo za 67 odstotkov manj živali in rastlin
Biološka pestrost pomaga ohranjati ravnotežje v globalnem ekosistemu. Letno poročilo Svetovnega sklada za divjad (WWF) o stanju planeta opozarja, da se število divjadi in rastlinja močno zmanjšuje. Če se bo zmanjševanje populacije divjadi in rastlinja nadaljevalo kot do sedaj, bo leta 2020 ob nas na planetu živelo za 67 odstotkov manj živali in rastlin kot jih je bilo pred pol stoletja, leta 1970. Vzrok za upadanje je človek s svojimi dejavnostmi.
Človek ni gospodar narave in ne živih bitij.
Prepričanje, da ima vse, kar je nastalo na Zemlji, namen služiti človeku, je zmotno. Današnja mlada generacija bo morala s podnebnimi spremembami živeti celo življenje. Prav je, da je vsak od nas pri sebi poskusi čim bolj zmanjšati vpliv na okolje. V svojih domovih, travnikih, vrtičkih lahko ustvarimo pogoje, ki živali povabijo na vrt.
Posadimo avtohtone rastline!
Posadimo avtohtone rastline, ki privabijo žuželke, čebele, metulje. Prilagodimo ograje, da bodo ježi lahko nemoteno prečkali vrtove. Nastavimo vodo pticam in drugim živalim. Uporabljajmo naravna gnojila, ne zastrupljajmo prsti, rastlin in ozračja. Prestopimo vpliv potrošništva. Zadovoljstvo in notranji mir lahko najdemo v nematerialnih stvareh.
Mojca Furlan
