Premikanje ure dvakrat letno ostaja stalnica tudi v Sloveniji, čeprav se že vrsto let pojavljajo vprašanja o njegovi smiselnosti. Praksa, ki je bila nekoč uvedena z namenom varčevanja z energijo, danes po mnenju številnih strokovnjakov nima več enakega učinka.
V okviru EU so se že pojavile pobude za ukinitev sezonskega premikanja ure. Evropska komisija je predlagala, da bi države članice same izbrale stalni čas, vendar do enotnega dogovora ni prišlo. Prav neusklajenost med državami je glavni razlog, da sistem še vedno ostaja v veljavi in da uro še vedno premikamo.
Medtem pa znanstvena stroka vse glasneje opozarja na negativne posledice. Področje kronobiologije ugotavlja, da premikanje ure vpliva na naravni bioritem človeka. Posledice se kažejo predvsem kot motnje spanja, utrujenost in zmanjšana zbranost. Nekatere raziskave opozarjajo tudi na kratkoročno povečano tveganje za zdravstvene težave, zlasti ob prehodu na poletni čas, ko ljudje izgubijo eno uro spanja.
Kljub temu zagovorniki sistema poudarjajo določene prednosti, predvsem daljšo svetlobo v popoldanskem času, ki naj bi ugodno vplivala na vsakdanje aktivnosti in nekatere gospodarske dejavnosti. Vendar kritiki menijo, da te koristi ne odtehtajo negativnih vplivov na zdravje in počutje ljudi.
Za zdaj ni jasno, kdaj – ali sploh – bo prišlo do ukinitve premikanja ure. Dokler države članice ne dosežejo soglasja, bodo prebivalci Evrope še naprej dvakrat letno prilagajali svoje ure.
Vprašanje tako ostaja odprto: ali gre za zastarelo prakso, ki jo ohranja predvsem pomanjkanje političnega dogovora, ali pa za sistem, ki ima kljub vsemu še vedno določeno vrednost?
Portal Os
