V zadnjih dneh se po Sloveniji vse pogosteje pojavljajo opozorila s terena, da na večini bencinskih servisih zmanjkuje predvsem dizelskega goriva. Medtem ko vlada javnost miri, da je oskrba zagotovljena, realnost na terenu kaže drugačno sliko, saj se pojavljajo omejitve točenja, rumeni znaki da dizla ni več, povpraševanje pa je povečano.
Največjo ceno takšnih motenj plačuje kmetijstvo. Dizel ni izbira, ampak nuja, saj brez njega ni setve, ni žetve in ni transporta hrane. Če kmetje v ključnih spomladanskih tednih ne morejo na polje, to pomeni manj pridelka jeseni. Manj pridelka pa neposredno pomeni višje cene hrane.
Pomanjkanje dizla sproži širšo verižna reakcijo. Dražja pridelava vodi v dražji transport, to pa v višje stroške trgovcev in na koncu v višje cene na policah. Slovenija je že zdaj močno odvisna od uvoza hrane, zato bi morebitno zmanjšanje domače proizvodnje to odvisnost še povečalo.
Vlada je sicer sprejela več ukrepov, s katerimi želi umiriti razmere. Med drugim je sprostila cene goriva na avtocestah, znižala trošarine in CO₂ dajatve ter omogočila uporabo državnih rezerv dizla. Namen teh ukrepov je zagotoviti stabilno oskrbo in ublažiti pritisk na cene.
Kljub temu pa se pojavlja kritično vprašanje, ali gre za dolgoročne rešitve ali zgolj kratkoročno gašenje požara. Dizel se še naprej draži, na posameznih črpalkah ga občasno zmanjka, distributerji pa ponekod uvajajo omejitve. To kaže, da ukrepi delujejo predvsem kot odziv na že nastalo situacijo, ne pa kot preventiva.
Venezuela is here #RIP
Nekateri tovornjaki stojijo po cestah..a se je kdo vprašal kakšne bodo cene hrane kmalu? pic.twitter.com/JiKVivWpdc— MajaJ (@pandicamuss) March 19, 2026
Težave naj bi bile po opozorilih iz panoge predvsem logistične in sistemske narave. To odpira vprašanje, ali je država pravočasno prepoznala tveganja ali pa zdaj zgolj dohiteva razmere.
Primerjave z državami, kjer je prišlo do resnih kriz oskrbe, so morda pretirane, vendar služijo kot opozorilo. Vsaka kriza se začne z manjšimi motnjami, ki jih spremljajo pomirjujoče izjave, nato pa lahko sledijo večje težave, če sistem ne reagira pravočasno.
Gorivo ni le strošek, ampak temelj delovanja države. Če zmanjka dizla, ne obstanejo le vozila, temveč tudi kmetijstvo, transport in dobava hrane. V takšnem scenariju vprašanje ne bo več politično, temveč zelo konkretno. Koliko bo stala hrana in ali je bo dovolj. In predvsem; glede na to, da so v nedeljo volitve – kako bo naslednja vlada že morala zavihati za rokave in rešiti eno pomembnejših kriz, ki nam sledi…
Portal OS
