Danska zaostrila zakonodajo: migranti, ki zagrešijo kazniva dejanja, lahko izgubijo pravico do bivanja.

V zadnjih letih je Danska postala ena izmed evropskih držav z najstrožjo migracijsko politiko. Danske oblasti so namreč dodatno zaostrile zakonodajo, ki omogoča hitrejši odvzem dovoljenja za bivanje in deportacijo tujcev oz. migrantov, ki storijo kazniva dejanja.

Ukrep je sprožil številne razprave po Evropi – od podpore do kritik. A hkrati odpira tudi vprašanje, ki ga vse pogosteje slišimo v Sloveniji: zakaj podobnih rešitev ne uvajamo tudi pri nas?

Danski model: jasna pravila

Na Danskem velja načelo, da lahko tuj državljan, ki je pravnomočno obsojen za resnejše kaznivo dejanje, izgubi pravico do bivanja. Sodišča lahko poleg kazni izrečejo tudi izgon iz države, pogosto z večletno prepovedjo vstopa. Danska vlada takšno politiko utemeljuje s preprostim argumentom: gostoljubje države ima svoje meje, zlasti kadar gre za varnost državljanov.

V Sloveniji razprava še ni dočakala dialoga

Slovenija ima pravno možnost izrekanja izgona tujcev, vendar kritiki opozarjajo, da se ukrep uporablja redko in da postopki pogosto trajajo dolgo. Po njihovem mnenju bi bilo treba zakonodajo bolj jasno opredeliti in pospešiti postopke, zlasti v primerih hujših kaznivih dejanj.

Kritike na račun vlade

Kritiki vlade menijo, da bi morala ministrica Tanja Fajon in vlada Robert Golob bolj odločno nasloviti vprašanje migracijske politike in varnosti. Po njihovem mnenju bi lahko Slovenija, podobno kot Danska, postavila jasnejše meje: kdor pride v državo in spoštuje zakon, je dobrodošel. Kdor ga krši, pa izgubi privilegij bivanja.