Afera Tarča: zakaj so utišali Eriko?

V Sloveniji je pod površjem zavrela nova živčna medijska dramaserija – tokrat sredi predvolilnega časa, ko je bila na Tarča na nacionalni televiziji nenadoma odpovedana zadnja oddaja pred soočenji politikov. Uradni razlog: “nepričakovana odsotnost ekipe”. Toda ali res gre zgolj za navaden organizacijski zaplet ali pa je šlo za nevarno cenzuro politično občutljive vsebine?

Uradna verzija: “Ni bilo ekipe”

Po sporočilu RTV Slovenija naj bi bila Tarča odpovedana zaradi nepričakovane odsotnosti v eni od uredniških članic, zaradi česar priprava oddaje ni bila mogoča. Vodstvo je zavrnilo trditve o kakršnih koli pritiskih ali zahtevi za spremembo teme.

To pa je nalilo olje na ogenj: ker RTV ni pojasnila dvomljive odsotnosti in kdo naj bi bil odsoten, se je v javnosti začelo ugibati o drugih razlagah.

 Novinarska verzija: “Ustvarjalci so govorili o grožnjah”

Uredništvo Tarče je na družbenem omrežju zapisalo, da je bila oddaja odpovedana po tem, ko so jim nadrejeni sporočili, da oddaje, kakršno so načrtovali, ne bo, in da so celo prejeli pisno opozorilo o morebitnih ukrepih zoper uredništvo, če bi oddaja šla po prvotnem konceptu. To jasno odpira vprašanje: ali so bili novinarji Tarče namerno ustavljeni pri obravnavi nekaterih vsebin?

 Zakaj je to problem?

Tarča je že več let ena najpomembnejših pogovornih in preiskovalnih oddaj na RTV Slovenija, cenjena prav zaradi svoje vloge pri razkrivanju družbeno-političnih problemov. V zadnjih letih je oddaja že večkrat povzročila spore med politiko in mediji – tako zaradi vsebine kot zaradi odzivov na njo.

V javnosti se je zato razplamtelo vprašanje, ali gre v tem primeru res za ”profesionalno uredniško odločitev” ali pa smo priča tihemu umiku vsebin, ki bi lahko vplivale na politično klimo v času volilne kampanje.

 Dvojni standard ali novinarska odgovornost?

Na eni strani imamo uradna pojasnila, ki zagovarjajo, da ni šlo za noben poseg v vsebino. Na drugi strani pa so informacije uredništva, ki kažejo na poziv k spremembi oddaje in grožnje ukrepanja. To odpira vrsto vprašanj:

  • Ali ima RTV res dovolj uredniške avtonomije, da lahko novinarji svobodno obravnavajo ključne politične teme?

  • Ali vodstvo javnega servisa v resnici obvladuje vsebino, kadar se ta dotika občutljivih političnih vprašanj – predvsem leve politične elite?

  • Ali je to primer samocenzure – ali pa političnega vpliva na javni medij?

Na družbenih omrežjih in v komentarjih pod objavami se vrstijo očitki o cenzuri in političnih pritiskih. Nekateri gledalci trdijo, da je Tarča pogosto edini prostor, kjer se odpirajo neprijetna vprašanja oblasti, zato naj bi bili prav pred volitvami prav ti pogledi najbolj nezaželeni.

Drugi pa opozarjajo, da je Tarča sama po sebi vse bolj senzacionalistična in polarizirajoča, kar lahko vodi tudi do legitimnih uredniških odločitev o prilagoditvi formata ali teme.

Društvo novinarjev Slovenije je izpostavilo zaskrbljenost zaradi dogajanja okoli Tarče in različnih razlag o tem, zakaj oddaja ni bila predvajana. Poudarili so, da takšni dogodki vplivajo na zaupanje javnosti v javni medij in novinarstvo kot celoto. Hkrati so opozorili, da se vpleteni premalo zavedajo svoje odgovornosti do javnosti. V odzivu niso eksplicitno obsodili cenzure ali pritiskov, niti niso podprli ene ali druge strani v sporu, temveč so izrazili kritiko na račun pomanjkanja jasne strokovne komunikacije in odgovornosti medijskih ustvarjalcev in vodstva. – poroča Večer.

Čeprav uradni razlog ostaja “odsotnost ekipe”, je odpoved Tarče tik pred soočenji povzročila val nezaupanja in dvomov o neodvisnosti javnega medija. V času volilnih napetosti takšne odločitve ne moremo zgolj prezreti – lahko kažejo na globlji spor o vlogi, odgovornosti in politični avtonomiji medijev v Sloveniji.

Portal OS

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA