Na današnji novinarski konferenci je Franc Breznik, poslanec Slovenska demokratska stranka, ostro opozoril na vse bolj zaskrbljujočo prakso vlade Roberta Goloba. Po njegovih besedah vlada sistemske zakone – torej zakone, ki posegajo v same temelje delovanja države – sprejema po nujnem postopku, kot da bi bila Slovenija v izrednih razmerah. A resnica je drugačna: država ne živi v izrednih razmerah, živi pa v izrednem načinu vladanja.
Kot posebej problematičen primer je Breznik izpostavil zakon o bančništvu. Ta zakon ureja delovanje bank, nadzor nad kreditnimi institucijami in stabilnost celotnega finančnega sistema – področje, ki neposredno vpliva na varnost depozitov državljanov, poslovanje podjetij in zdravje gospodarstva. Takšni zakoni po njegovem mnenju ne smejo biti predmet političnega hitenja. Bančni sistem ni eksperimentalni poligon, temveč občutljiv mehanizem, ki zahteva temeljito strokovno razpravo in premišljene odločitve. Prav zato so v SDS petkovo sejo Odbora za finance tudi obstruirali.
Vlada in Ministrstvo za finance pod vodstvom Klemen Boštjančič se pri tem izgovarjata na prenos evropske direktive. A dejstva so neizprosna. Rok za prenos je bil 11. januarja 2026, vlada ga je zamudila, direktiva 2024/1619 pa je bila na ravni Evropske unije sprejeta že maja 2024. Namesto pravočasnega in odgovornega ravnanja zdaj zamudo prikrivajo z razglasitvijo nujnega postopka.
Povedano brez olepševanja: vlada najprej zamudi rok, nato pa lastno nesposobnost zakriva s sklicevanjem na izrednost. Tako danes gledamo sprejemanje sistemskih zakonov, kot da bi gasili požar – čeprav nikjer ni niti dima.
Temu sledi še niz izrednih sej državnega zbora, sklicanih v naglici do konca mandata. Zakoni se sprejemajo pozno v noč, kadrovanje poteka na hitro, javna sredstva se prerazporejajo brez jasnih razprav in odgovornosti. Izrednost, ki bi morala biti izjema, je postala stalno orodje političnega preživetja.
Kot je zaključil Franc Breznik, to ni upravljanje države, temveč zapiranje sistema pred prihodnostjo. Takšen način vladanja ne vodi v stabilnost, temveč v postopno razgradnjo zaupanja in v pot, ki Sloveniji ne obeta nič dobrega.
