Včerajšnji kulturni praznik, Prešernov dan, je znova opomnil, da kultura ni le program v gledališčih, razstavah in koncertnih dvoranah. Je veliko več. Je prostor, kjer se srečajo vrednote, spomin in odgovornost.
Dan, ko slovenske kulturne ustanove tradicionalno odprejo svoja vrata obiskovalcem, nas hkrati nagovarja, da odpremo še nekaj pomembnejšega – vrata svojih src.
A veselo ni bilo le v Vrbi; tudi drugod po Sloveniji. V Kulturnem domu Šentvid pri Stični je potekala osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Al bo kal pognalo seme«. Prireditev, katere rdeča nit je bila Prešernova misel o semenu, kot ustvarjalnem dejanju katerega sadovi se pogosto razkrijejo šele skozi čas, je pripravila Zveza kulturnih društev Občine Ivančna Gorica v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica in županom Dušanom Strnadom.
Kultura ni le znanje ali estetski užitek, temveč način, kako podamo roko pomoči, kako gojimo sočutje, kako se pogovarjamo drug z drugim. Je kultura dialoga, spoštovanja in ustvarjalnosti – najvišje sposobnosti človeka, ki ga razlikuje od vseh drugih živih bitij.
Včeraj nas je nagovarjala Zdravljica. Klic k temu, da bodimo »prijat’li« in »bratje«, ter misel, da je mladina »naš up«, zvenijo danes enako močno kot nekoč. V tem duhu zvenijo tudi njegove besede upanja in poguma: želja po svobodi, po domu, ki ostaja prostor dostojanstva in povezanosti.
Lklic po sožitju in globoka ljubezen do domovine ne ostaneta ujeti le v en praznični dan. Naj bosta navdih, ki vse leto oblikuje naše misli, besede in dejanja – v odnosih med nami, v družbi in v skupni prihodnosti Slovenije. Kultura se namreč ne začne in ne konča pri vratih ustanov, temveč tam, kjer se začne človek.
