Šutarjev zakon je v veljavo stopil 26. novembra 2025, kot odgovor na ponavljajoče se romsko nasilje in ponavljajoče se težavno stanje v JV Sloveniji. Zakon uvaja več ostrih in po mnenju stroke tudi mejnih ukrepov, predvsem ko gre za pristojnost policije, kar pomeni resno nevarnost, da zakon lahko v nekem okviru pripomore k reševanju romske problematike, pri čemer lahko odpre drugo pandorino skrinjico.
Kaj vse prinaša Šutarjev zakon?
-
Na območjih, ki jih označijo za “varnostno tvegana”, policija dobi pooblastila za tehnični nadzor — video, foto, avdio snemanje, uporabo dronov, avtomatizirano preverjanje registrskih tablic … 24ur.com+2Zanima.me+2
-
Policija bo lahko v določenih nujnih primerih vstopila v stanovanje, druge prostore ali vozilo brez sodne odredbe — ne kot klasična hišna preiskava, ampak kot “nujen ukrep”, če je treba takoj zaseči orožje za zaščito ljudi. Vstop je lahko tudi s silo. 24ur.com+2Koroške Novice+2
-
Zakon prinaša strožje kazni za nasilništvo in kazniva dejanja z elementi nasilja. delo.si+2Portal GOV.SI+2
-
Omogoča poenostavljen začasni zaseg premoženja – še posebej, če premoženje osebe očitno ne ustreza njenim deklariranim dohodkom. N1+2OBALAplus+2
-
V sklopu socialne politike se predvidevajo omejitve socialnih prejemkov (npr. otroški dodatki) za tiste, ki ponavljajo kazniva dejanja ali prekrške — še posebej, če gre za mladoletne roditelje. N1+2Slo24.si+2
-
Za kazniva dejanja, ki so bila doslej preganjana le na predlog žrtve, se zdaj predvideva pregon po uradni dolžnosti — to pomeni, da mora država ukrepati sama, ne glede na to, ali žrtev želi. Portal GOV.SI+1
Zakon je zato naletel na precej kritik s strani različnih deležnikov; tako pravniki, kot nevladne organizacije, določene politične stranke ter akademski in civilni krogi opozarjajo, da je zakon nevaren precedens, saj omogoča poseg v zasebnost in podeljuje preveč pristojnosti policiji. Glavni pomisleki so:
-
Posegi, kot je vstop v stanovanje brez odredbe ali masovni nadzor, kršijo načela zasebnosti in nedotakljivosti zasebne lastnine. To odpira vprašanja o sorazmernosti in spoštovanju ustavnih pravic. – siol.net+2Nova24TV+2
-
Zakonu očitajo, da je pisan v naglici — z 29 od 33 členov so spreminjali skoraj vse, kar pomeni, da je bil zakon tudi politično motiviran, morda kot “hitri odgovor” na incident brez dolgoročnega premisleka. – 24ur.com+2delo.si+2
-
Obstaja strah, da bo zakon usmerjen in dejansko uporabljen proti določeni skupini ljudi, namesto da bi bil pravičen in nevtralen – kar ruši zaupanje v policijske in državne institucije. – siol.net+2Nova24TV+2
-
Prav tako opozarjajo, da Slovenija s tem vstopa v model “izrednih pooblastil” brez formalne razglasitve izrednega stanja — to je po mnenju nekaterih drzen precedens. – siol.net+1
Vlada je zakon predlagala kot “nujni ukrep” z namenom hitrega ukrepanja proti kriminalu, nasilju in socialnim problemom – kar je tudi vidno, saj hitro pripraljeni zakoni nikoli ne morejo biti povsem uskaljeni s stroko; jasno postaja, da bo policija sedaj lahko, na varnostno ogroženih območjih, izvajala močan nadzor — s kamerami, snemalnimi sredstvi, možnostjo vstopa brez odredbe. To lahko pomeni resno poseganje v zasebnost ljudi, večjo možnost zlorab in diskriminacije. Po drugi strani pa vemo, da policija do sedaj ni imela ustreznih pooblastil, kar je bil tudi glaven očitek vedno, ko ni reagirala.
povzeto po: notranjska.si
