Leta 1992 je Danska sprejela 321 Palestincev – ti naj bi bili stateless oziroma brez državljanstva, v Libanonu pa so imeli status beguncev. Njihove prošnje za azil so bile prvotno zavrnjene, potem pa je bil na Danskem sprejet zakon, ki jim je omogočil vstop v državo in jim podelil status begunca. – theconservative.online+1
Kaj se je z njimi dogodilo? Po podatkih danskega parlamenta, navedeni pri poročanju theconservative.online v letu 2019, kažejo slabo vključevanje v beguncev v dansko družbo;
Med 1992 in 2019 je bilo kar 204 od 321 palestnskih beguncev obsojenih kaznivih dejanj (to pomeni kar dve tretjini). 71 je bilo obsojenih na zaporno kazen, 176 od 321 pa jih živi od državne podpore.
In kaj se je dogodilo z naslednjo generacijo? 321 palestniskih beguncev je priskbelo 999 potomcev. Od teh 999 jih je bilo 337 obsojenih zaradi kaznivih dejanj (torej ena tretjina), 132 je bilo obsojenih na zaporno kazen in 372 jih prejema državno pomoč (torej več kot ena tretjina).
Ženevska konvencija o statusu beguncev (1951) določa, kdo je begunec in kakšne pravice ima, a ne zahteva, da vsaka država sprejme begunce iz tujine. Njena glavna zaveza je načelo non-refoulement – to pomeni, da država ne sme vrniti osebe tja, kjer bi bila ogrožena (življenje, svoboda, mučenje ipd.), lahko pa je sprejeta kot drugje.
Dublinska uredba (trenutno različica III) navaja, da mora prošnjo za azil obravnavati tista država članica, v katero je oseba najprej vstopila. Če torej nekdo pride v Italijo, ne more kar naprej potovati v Nemčijo in tam zahtevati azil; Nemčija ga lahko vrne v Italijo. V letih 2015–2017 je nato EU poskušala vzpostaviti obvezne kvote za razdelitev beguncev po državah. Nekatere države (Madžarska, Poljska, Češka) so jih odklonile. Sodišče EU je kasneje odločilo, da so s tem kršile evropsko pravo, a EU nima učinkovitega mehanizma, da bi jih prisilila sprejeti begunce.
Hans Engell, nekdanji danski minister za pravosodje, je v intervjuju leta 2019 izjavil, da je bil danski zakon, ki je omogočal sprejem palestinskih beguncev, zagotovo napaka in da se tem ljudem ne bi smelo omogočiti vstopa na Dansko. Njihova izkušnja je slaba, Evropa pa se iz nje ni naučila kaj dosti, saj so raje kazali s prstom na Madžarsko, Poljsko in Češko, namesto, da bi se spraševali o daljnoročnih posledicah za evropsko družbo.
Portal OS
