Dolgotrajna oskrba – rak rana te vlade ali reforma, ki še ni zaživela v praksi? Vladajoči so se odločili, da namesto, da bi strnili vrste za dejansko vsebino reforme in jo do 1.12 dodelali v podrobnosti, saj je slednja kot kaže še vedno problematična in neusklajena, so se raje odločili za piarovsko kampanjo s katero bodo širili look and feel učinkovitosti dolgotrajne oskrbe. Čeprav v praksi morda temu ni tako. Za samo izvedbo pa so izbrali kar agencijo Dobre zgodbe – ki je sicer last poslanca Gibanja Svoboda Aleksandra Prosena Kralja, Jerneja Verbiča ter Uroša Goričana. Omenjena agencija je letos prejela tudi posel v višini 30.561 evrov za komunikacijsko kampanjo zdravstvenega ministrstva “Pravočasno odpovej termin”. Dobre zgodbe pred letom 2023 niso delale za ministrstva, v času Golobove vlade pa so delale tudi za UKOM, ministrstvo za delo, ministrstvo za kmetijstvo, Slovenske državne gozdove.
Slovenska normalnost? Ali stvar, ki bi jo morala obravnavati preiskovalna komisija?
Kampanja za promocijo reforme dolgotrajne oskrbe bo davkoplačevalce stala € 190.000. Financirana bo sicer delno iz evropskih kohezijskih sredstev. Namen kampanje same je obveščanje javnosti in uporabnikov o dolgotrajni oskrbi, saj so vladajoči očitno spoznali, da zaradi spreminjanja samih pravil in prilagajanja zakonodaje, ostaja vsesplošna zmeda med končnimi uporabniki oz. svojci, ki po navadi doplačujejo storitve institucionalne oskrbe. Sam projekt promocije je imenovan „Dostopna dolgotrajna oskrba – Izboljšanje dostopnosti storitev in informiranje o dolgotrajni oskrbi”). – Preiskovalno.si
“Dolgotrajna oskrba sicer ostaja neuresničena obljuba ministra Maljevca. Kljub temu se je – z vladnim blagoslovom – odločil, da bo svoj projekt dolgotrajne oskrbe, po poročanju Financ, izdatno propagandno podprl s 190 tisoč evri. V zadevi je skupno že bilo vplačanih 86 tisoč evrov.” – je kritična Nova24Tv.
Ne glede na vse je kritika na mestu, saj storitev še vedno ni. Približuje se konec leta, ko bo po besedah ministra dologtrajna oskrba postala v praksi izvedljiva, pri čemer domovi oz. institucije v katerih bivajo starejši, še nimajo enotnih odgovorov, cenikov, prav tako svojci tudi niso dosledno obveščeni o tem po kakšnem ceniku naj bi se sedaj obračunavala namestitev in hrana (to sta namreč dve storitvi, ki jih bo oseba še vedno krila sama, medtem ko naj bi bile zdravstvene storitve in nega zagotovljene in financirane s strani dolgotrajne oskrbe). Prav tako je zaskrbljujoče dejstvo, da od približno 4500 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu, so jih CSD-ji do 24. oktobra 2025, po navedbah ministra Maljevca, izdali zgolj 359. Gre za manj kot desetino vlog. Ali gre za pomanjkanje kadra ali za začetno lovljenje oz. neučinkovitost?
Pri vsem tem je seveda zaskrbljujoče, da se sedaj denar troši za sam piar, pri čemer storitev še vedno ni. Kot smo izvedeli bo osrednji del piarovske kampanje priprava in tisk letakov s splošnimi informacijami o dolgotrajni oskrbi in njihovo pošiljanje po nenaslovljeni pošti na približno 830.000 naslovov po Sloveniji, predvidoma v letu 2026. – Portal GOV.SI+1 Poštna distribucija gradiva je večinski finančni vložek kampanje. – Portal GOV.SI+1 Poleg tega bodo potekale tudi “drugi kanali” – mediji, zakup medijskega prostora, različne vsebinske aktivnosti. – N1+1 Ni jasno, kolikšen del od € 190.000 bo namenjen tiskanim letakom vs. medijskim zakupom vs. digitalnim kanalom (npr. splet, družbena omrežja) vs. logistiki (pošta) vs. izvedbi (agencija).
Portal Os
