Pust izvira iz poganskih obredov, povezanih s prehodom zime v pomlad, praznik pa je sicer kasneje postal tudi del krščanskega koledarja kot čas veselja pred postnim obdobjem; izhaja iz starih poganskih obredov, povezanih z izganjanjem zime in zlih duhov ter pozdravljanjem novega življenjskega cikla. Posebej značilni so rituali ob koncu zime, kjer so ljudje z maskami in glasnim ropotanjem preganjali zimo in zle sile. V Sloveniji so pomembni primeri teh poganskih ostankov kurenti na Ptuju, cerkniški Butalci in drugi tradicionalni pustni liki, ki jih danes lahko srečamo na pustnih povorkah.
Rimljani so praznovali Saturnalije in Luperkalije, ki so bili prazniki norčavosti in obratov družbenih vlog (sužnji so lahko “vladali” gospodarjem). Ta tradicija se je postopoma prenesla v srednjeveške karnevale, kjer so ljudje nosili maske in se vživeli v različne vloge. Kasneje je cerkev pust povezala s postnim časom, ki se začne na Pepelnico (sredo po pustnem torku) in traja 40 dni do velike noči. Pust je postal čas, ko so ljudje lahko še zadnjič uživali v hrani, pijači in zabavi, preden so stopili v obdobje posta in pokore. Od tod tudi ime karneval (iz lat. carne vale – “zbogom meso”), ki pomeni slovo od mesa pred postom.
Danes je pust predvsem čas zabave, norčavosti in maškar, ki združuje stare običaje, verske vplive in sodobne tradicije. V Sloveniji je posebej znan Kurentovanje na Ptuju, mednarodno pa beneški in brazilski karneval.
Pust praznujemo že v četrtek, ki se večinoma imenuje “debeli četrtek” in je znan po mizi polni hrane, maske pa se po navadi našemijo v soboto in torek. Ali se se boste tudi vi letos odpravili na kakšen karnaval in se morda našemili?
V Osrednji Sloveniji so znani pustni karnevali sledeči:
- na območju Domžal (Vir pri Domžalah)
- v središču mesta Ljubljana
- v Medvodah
- v Trzinu
- v Mengšu
V vseh teh krajih se pust praznuje s hrano, glasbo, plesi in tradicionalnimi pustnimi običaji, kot so kurenti, laufarji, pustni vozovi in norčavi liki.
Portal Os.
