Administracija Trump: blagoslov ali prekletstvo za Evropo?

Credit: REUTERS/Chery Dieu-Nalio

Trump je za Evropo mešan blagoslov: po eni strani je spodbudil Evropo, da postane bolj samostojna in samozavestna na področju obrambe in trgovine, po drugi strani pa je oslabel transatlantske odnose in v preteklosti že povzročil trgovinske spore. Njegov vpliv je destabilizacijski na eni strani in konstruktiven na drugi; postaja jasno, da je Evropo prisilil, da začne graditi lastno geopolitično identiteto.

Zadnja dogajanja okoli pogajanj so se med Zelenskim in Trumpom končala klaverno. Res je, da je imel svet velika pričakovanja pa vendarle kaj sledi temu spodrsljaju zunanje poltiike? Je šlo za igro moči ali res za nerazumevanje Zelenskega, da Ukrajina predstavlja zadnji korak pred 3. svetovno vojno. Bodo vsa življenja zaman in bo Ukrajina na koncu le koleteralna škoda? 

Spomnimo; Trump je predlagal mirovni načrt, ki je vključeval prekinitev ognja, izvedbo volitev v Ukrajini in končni sporazum. Zakaj to ni bilo dovolj? Ta načrt za Ukrajino nesprejemljiv, saj bi lahko omogočil vzpostavitev proruskega vodstva v državi.  – 24ur  Trump je Zelenskega označil za “diktatorja” in ga obtožil slabega vodenja države, kar je dodatno zaostrilo odnose med državama, predvsem pa je za slab potek pogovorov kriv podpredsednik ZDA J.D. Vance, ki je bil v svojih besedah zelo oster.  – ​svet24.si  Vance je izrazil kritiko na račun ukrajinskega predsednika Zelenskega in ga označil za “nespoštljivega” ter izrazil nezadovoljstvo glede ukrajinskih praks mobilizacije, pri čemer je dejal: “Vi pošiljate nabornike na fronto, ker imate težave z vojaško silo.” Poudaril je tudi, da bi se moral Zelenski zahvaliti predsedniku Trumpu za prizadevanja pri iskanju konca konflikta. – ​delo.si+524ur+5plusportal.si+5  Vance je prav tako izpostavil, da ni primerno, da Zelenski v Ovalni pisarni pred ameriškimi mediji izpostavlja svoja stališča. ​-apnews.com

Predsedniki vlade in voditelji EU so po tem incidentu hitro podprli Ukrajino, pa vendarle ali gre le za leporečenje ali gre morda za krepitev geopolitične identitete? Morda je bil potreben prav Trump, da EU končno pogledala sama vase; morda je čas, da EU stopi korak nazaj in se dogovori za minimalne strukture vladanja ali pa da EU končno postane neka oblika federacije. Kot vidimo vsem premikom niso bodrovali ne gospodarska kriza, ne imigrantska kriza, ne pandemija COVID-19, ne vojna v Ukrajini…kdo in kaj lahko pripelje Evropo na pravo pot? Prava pot se v tem kontekstu razume kot pot, kjer lahko dejansko nastopa kot enakovreden politični partner na mednarodnem parketu, ki ima nek vpliv, moč in tudi spoštovanje. Kjer se EU razume kot entiteto, ki je samostojno sposobna končati mednarodne spore in ima dejansko sposobnost ter kapacitete tudi  zaključiti vojno.

Vsekakor postaja jasno, da Donald Trump morda spodbuja EU/Evropo k lastnemu razvoju. Njegova politika “Najprej Amerika” in “Narediti Ameriko spet veliko” je spodbudila EU, da zmanjša svojo odvisnost od ameriških trgov ter tako  spodbudi svojo notranjo gospodarsko kohezijo.​ Uvedba carin na evropsko blago je pripeljala EU do raziskovanja novih trgovinskih partnerstev in diverzifikacije trgov, kar lahko posledično okrepi njen svetovni trgovinski položaj. Ne smemo pozabiti, da je v obdobju njegovega prvega predsedovanja (2017–2019), ameriško gospodarstvo zelo močno raslo, kar je imelo pozitiven vpliv na trgovinske odnose z Evropo. Trumpova administracija je sicer zaostrila odnos do Kitajske, kar je deloma koristilo evropskim podjetjem, saj je bil gospodarski pritisk zaradi konkurenčnosti Kitajske prevelik. Po drugi strani pa prav trgovinske vojne in protekcionistične politike v evropska gospodarstva vnašajo nestanovitnost, kar vpliva na industrije, ki so odvisne od stabilnih trgovinskih odnosov med ZDA in EU.

Trump je zahteval, da članice Nata povečajo svoj obrambni proračun na vsaj 2 % BDP, kar so nekateri videli kot spodbudo k večji evropski neodvisnosti v varnostnih vprašanjih. To pomeni, da je povečal pritisk na evropske države, da vlagajo v svojo varnost in obrambo, ki je do sedaj pod zvezo NATO v veliki meri odvisna od ZDA. Kljub kritiki zveze Nato je večkrat posvaril Evropo pred odvisnostjo od ruskega plina (npr. nasprotoval Severnemu toku 2).

V preteklosti je bil sicer znan po kritiziranju EU, prav tako pa je bil glasen podpornik Brexita, ki je oslabil EU. Pogosto je imel napete odnose s ključnimi voditelji, kot sta Angela Merkel in Emmanuel Macron, kar je v praksi pomenilo več napetosti s tradicionalnimi evropskimi zavezniki. Leta 2018 je uvedel carine na jeklo in aluminij iz EU, kar je sprožilo protiukrepe EU in oslabilo transatlantsko trgovino. Njegov protekcionizem je povzročil negotovost v evropskih gospodarskih krogih. Prav tako je umaknil ZDA iz pomembnih mednarodnih sporazumov, kot sta na primer Pariški podnebni sporazum in Jedrski sporazum z Iranom. Trumpovi umiki iz mednarodnih organizacij in sporazumov so sicer temeljili na njegovi politiki učinkovitosti, kjer je trdil, da številne mednarodne organizacije in sporazumi nepravično finančno obremenjujejo ZDA, pri čemer stroškovna učinkovitost ni upravičena. Te poteze so ponovno zaostrile odnose med ZDA in Evropo, saj se to sporazumi predvsem glede podnebnih sprememb, trgovine in svetovne varnosti.

Ali je njegov vpliv pozitiven ali negativen, je precej odvisno od subjektivnega pogleda posameznika na svet, pa vendar ostaja jasno, da Trump lahko edini (če sploh kdo) spodbudi Evropo/EU k lastnem razmisleku o sebi – o načinu vladanja in svoji učinkovitosti. O birokratskih ovirah in besedičenju ter praznih črkah na papirju, ki ponavadi nimajo kaj dosti opraviti z dejansko učinkovitostjo in nenazadnje o pomanjkanju avtoritete in odsotnosti prave politične figure, ki bi nas zastopala navzven. Morda pa je čas, da tudi Evropa razmisli o svojemu sloganu in se vrne k vsej svoji veličini nazaj. V kolikor še ni prepozno. 

Portal OS