Že včeraj se je pokazal prvi sum na Opičje koze pri moškem, ki se je vrnil iz Kanarskih otokov. Okuženi je zbolel po vrnitvi v domovino, njegovo stanje pa je stabilno in okreva doma. Danes so sporočili, da je okužba tudi uradno potrjena. NIJZ je zato tudi pripravil tiskovno konferenco, na kateri je predstavil vsa znana dejstva.

 

Bolnik je v dobrem stanju in se zdravi doma. Včeraj je prvi sum podala njegova osebna zdravnica in tudi takoj pridobila vse potrebne informacije in po navodilih odvzela bris.

OPIČJE KOZE niso nova bolezen, le da so do sedaj večinoma zbolevali zanjo v Afriki. Bolezen se začne precej netipično, saj so prvi znaki kot pri večini prehladov. Temu pa sledijo izpuščaji, ki delujejo najprej kot madeži na koži, ki se spremenijo v mehurčke podobne noricam. Nato ti mehurčki počijo, pride do manjših ran, na katerih se naredijo kraste. Šele, ko le te odpadejo, oseba ni več kužna. Ob bolezni je pogosto tudi otekanje bezgavk.

Virus se tokrat ne širi prvič po svetu. Posamezni primeri so že bili v Združenem kraljestvu, prav tako pa so pojavile tudi že v Ameriki, kamor so jih prinesli z malimi hišnimi ljubljenčki iz Nigerije in Gane.

V Evropi še ni bilo smrtnega primera in smrtnost pri bolezni je določena na podlagi primerov iz Afrike. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da so njihove razmere povsem drugačne od naših. Prav tako na smrtnost bistveno vpliva obsežna razširjenost z virusom HIV v Afriki in in imunsko šibkost. Prav zato je tam smrtnost višja.

Bolezen se prenaša s človeka na človeka ob osebnem kontaktu, torej dotiku, lahko tudi kapljično, vendar mora biti stik daljši in obraza v neposredni bližini. Prenaša pa se tudi preko predmetov. Oboleli je kužen lahko kužen že ob nastopu prvih simptomov a je možnosti za to malo. Kužnost se pojavi ob nastopu izpuščajev in raja celotno obdobje od pojava izpuščajev do odpada krast.

Bolezen lahko ogroža nosečnice, male otroke in osebe z hudo okvaro imunskega sistema. Potrebna pa je tudi izoliranost od malih hišnih ljubljenčkov, predvsem glodavcev, ki bi kasneje lahko predstavljali nove vire okužb.

Opičje koze niso karantenska bolezen, saj do izbruha bolezni oseba ni kužna. Inkubacijska doba je od 5 do 21 dni. NIJZ opravlja razgovore z vsemi kontakti in bo podal napotke vsem možnim izpostavljenim osebam.

Ogroženost v Sloveniji je relativno nizka, potrebno pa je poskrbeti, da se okužena oseba in njegovi rizični stiki držijo vseh navodil in napotkov epidemiološke ekipe.

Za Opičje koze že obstaja cepivo, a ni namenjeno širši javnosti in ga v Sloveniji nimamo. Po besedah Fafangla bodo naredili vse, da do določene količine cepiva pride tudi Slovenija, a je potrebno poudariti, da gre za živo cepivo, ki prav za tiste, ki so najbolj ogroženi, ni primerno.

Največje žarišče opičjih koz v Evropi je v tem trenutku v Španiji, kjer se je v prvi polovici meseca maja na Kanarskih otokih odvijal gejevski festival ponosa na Gran Canarii, ki ga je obiskalo približno 80.000 ljudi iz cele Evrope in je najverjetneje možen vir okužb. Do danes je v Evropi potrjenih 250 primerov.