V četrtek, 3. februarja 2022, bo na 514 lokacijah potekal maraton nadzora hitrosti. Vozniki, spoštujte omejitve in prilagodite hitrost vožnje razmeram na cesti. Ne zaradi strahu pred globo, temveč zaradi svoje varnosti in varnosti drugih.
Hitrost bo na 514 lokacijah merilo 214 policistov
Jutrišnji maraton nadzora hitrosti bodo izvajali na 514 lokacijah po vsej Sloveniji, nadzor bo potekal od 8. do 19. ure. Pri tem bo sodelovalo 214 policistov, občasno pa se jim bodo pridružile tudi ostale policijske patrulje, ki bodo nadzor opravljale ob rednem delu.
Tu si lahko ogledate kje vse bodo jutri policisti opravljali nadzor prometa:
Z maratonom nadzora hitrosti želijo spreminjati vozniške navade
Aktivnosti za umirjanje prometa policisti sicer izvajajo skozi vse leto. Maraton nadzora hitrosti je le eden od načinov, s katerim opozarjajo na nevarnost prehitre vožnje. Osnovni namen tovrstnega nadzora ni usmerjen v kaznovanje voznikov – kar kaže tudi dejstvo, da Policija vsako leto objavi seznam lokacij, kjer bo maraton nadzora hitrosti potekal – temveč v spreminjanje njihovih vozniških navad. Vožnja v skladu s predpisi od voznikov zahteva, da spremljajo prometno signalizacijo in se ravnajo po omejitvah hitrosti, nikakor pa ni namen nadzora, da bi vozniki v pričakovanju kontrol vozili nerazumno počasi in s tem ovirali promet. Od voznikov torej pričakujejo, da poznajo omejitve hitrosti in da jih vseskozi spoštujejo, predvsem pa da takšen vzorec vožnje obdržijo tudi takrat, ko ni nadzorov.
Z vidika prometne varnosti januar slabši, kot bi si želeli
Mesec januar praviloma spada med najbolj prometno varne mesece v letu. Kljub temu je policija v letošnjem januarju obravnavala že štiri smrtne prometne nesreče, v katerih so življenje izgubile štiri osebe (v letu 2021 so slovenske ceste januarja vzele eno življenje, v letu 2020 pa tri). V začetku januarja je nepreviden voznik zaradi neprilagojene hitrosti trčil v pešca, ki je na kraju umrl. V nadaljevanju so obravnavali še tri smrtne prometne nesreče, v katerih so umrli vozniki osebnih oz. tovornih vozil; dve nesreči sta se zgodili zaradi neprilagojene hitrosti, ena pa zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje, ki je v povezavi z neprilagojeno hitrostjo pogost vzrok najhujših nesreč. Kot kažejo ugotovitve policistov, noben od treh umrlih voznikov ni uporabljal varnostnega pasu, ki bi jim lahko rešil življenje.
Naj bo februar boljši, brez nepotrebnih tragičnih zgodb
Lani so ob koncu februarja beležili 4 smrtne žrtve. Letos smo to nesrečno številko žal dosegli že ob koncu januarja, zato si v policiji prizadevajo in želijo, da bi bili februar, pa tudi vsi naslednji meseci čim varnejši in da naše ceste ne bi več vzele nobenega življenja.
Premalo se zavedamo, da za lastno varnost lahko največ naredimo vozniki sami
Da bi bile naše ceste bolj varne, moramo za to poskrbeti predvsem vozniki sami. Dosledno moramo spoštovati cestnoprometne predpise ter ohranjati hitrost v dovoljenih mejah, kot to določajo prometna pravila. Z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje tako razmeram na cesti kot tudi lastnim vozniškim izkušnjam in sposobnostim bi lahko obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo.
Življenje lahko rešiš že z majhnimi dejanji: pripni se in zmanjšaj pritisk na stopalko za plin!
Kljub nenehnim opozorilom in preventivnim nasvetom, kljub dejstvu, da lahko na hitrost vožnje vozniki vplivajo sami že z neznatnim zmanjšanjem pritiska na stopalko za plin, se zaradi neprilagojene hitrosti še vedno zgodijo številne prometne nesreče. Velikokrat tudi najhujše. Udeleženci v vozilih prav tako pogosto še vedno ne uporabljajo varnostnih pasov, čeprav pripenjanje varnostnega pasu vzame le nekaj sekund, obenem pa bistveno pripomore k zmanjšanju posledic prometnih nesreč. Lahko celo reši življenje. Nerazumljivo je, da s takimi neznatnimi dejanji lahko bistveno izboljšamo varnost na naših cestah, a jih še vedno zanemarjamo.
