Večina je bila prepričana, da bomo v letu 2021 premagali korona virus, a se to ni zgodilo. Prihajajo nove različice, ki so bolj nalezljive, a manj agresivne. Vsekakor pa nam močno otežujejo življenje in lahko rečemo, da po koroni nič več ne bo tako kot je bilo.
Spreminjamo navade in se obnašamo drugače kot smo se. Epidemija nas je prisilila, da smo se vprašali kaj je v življenju res pomembno in ali je nujno, da hitimo, smo ves čas pod stresom in si ne znamo vzeti časa zase in za svoje bližnje. Na novo, nekateri pa sploh prvič, smo odkrili, v kako lepi deželi živimo (k temu so pripomogli tudi turistični boni) in da ni vse veselje v potovanju po tujih deželah, medtem ko svoje v resnici sploh ne poznamo. Kar naenkrat je bilo več časa, ali pa smo si ga vzeli, za kak sprehod in skrbi za bolj zdravo življenje. Ljudje so bili manj osamljeni, kar je pomenilo, da je padlo število samomorov, po številu katerih se sicer Slovenci uvrščamo visoko na lestvice.
Je pa več drugih stisk, posledice katerih so tudi ločitve, kar gotovo ni spodbudno. Čas epidemije je poseben tudi za naše najmlajše, ki se, nevajeni takih in podobnih preizkušenj, eni bolj drugi manj znajdejo. Tu smo kot družba premalo naredili. Občutek imam, da take probleme odrivamo in se z njimi ne ukvarjamo misleč, da bodo izginili. Pa ne bodo in ob vseh institucijah in nevladnih organizacijah, ki so ustanovljene za spopadanje s temi problemi, pogrešam večjo aktivnost le teh. 
Vlada je pripravila predloge kar 10-ih protikoronskih paketov ukrepov, ki so bili nato z manjšimi spremembami sprejeti v Državnem zboru, s katerimi smo blažili posledice epidemije, pomagali državljankam in državljanom, podjetjem, obrtnikom, turizmu, kulturi in drugim panogam, ki so bili v tem času prizadeti. Da so bila sredstva, kot vemo jih ni bilo malo, usmerjena pravilno, kažejo ocene različnih institucij od Evropske komisije do revije The Economist. Ta je Slovenijo uvrstil na drugo mesto med evropskimi državami pri spopadu z gospodarskimi izzivi, ki jih je prinesla zdravstvena kriza. Ocenjujejo, da so bili ukrepi uravnoteženi. Temeljili so na tem, da ne bi zapostavili nobene kategorije prebivalstva, ki je bila v krizi prizadeta.
Veliko sredstev je bilo namenjenih gospodarstvu, da se bi le to hitro pobralo in ne kot je bilo ob prejšnji krizi, ko smo potrebovali nekaj let, da smo ponovno zagnali gospodarstvo. Sredstva so neposredno prejela podjetja, zato ni bilo odpuščanj. Zaposleni so takoj, ko je bilo to mogoče, začeli z delom in delali pogosto še več kot pred epidemijo. Rezultat tega je visoka gospodarska rast in več zbranih davkov in prispevkov v različnih blagajnah.
Gospodarski padec iz leta 2020 smo v letu 2021 že nadomestili. Pozno jeseni smo dosegli nivo pred krizo. Zaradi sredstev, ki smo jih prejeli iz evropskega Sklada za okrevanje in proračunskih sredstev namenjenih investicijam, se je okrepilo gospodarstvo, stekli so mnogi infrastrukturni in drugi projekti, ki so očitno čakali učinkovito desno sredinsko vlado, da jih realizira. Kupna moč prebivalstva je visoka, tudi zaradi pomoči v letu 2020 in 2021, plače so višje kot pred letom ali dvema. Višje so tudi pokojnine, ki se redno usklajujejo, upokojenci z nizkimi pokojninami so prejeli solidarnostni dodatek, ponovno ga bodo prejeli v tem mesecu.
Na področju sociale in domov starejših občanov je v teku 100 projektov. Zaposlenim v dolgotrajni oskrbi se plače višajo za 3 do 4 razrede, zagotovljenih pa je bilo tudi 32 milijonov eurov za zaposlitev več kot 650 sodelavcev v domovih. Naj spomnim, da so Socialdemokrati v eni od prejšnjih vlad namenili 75 mio eur za razne študije na temo dolgotrajne oskrbe, namesto, da bi s temi sredstvi zgradili kak dom za starejše. V letu 2021 je bil sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, ki smo ga čakali 20 let.
Pod vlado Janeza Janše se je močno povečalo tudi črpanje evropskih sredstev iz perspektive 2014 – 2020, v okviru katere je bila Slovenija upravičena do 3,067 milijarde eur. Do marca 2020 smo porabili komaj 41 % sredstev, ki so bili na voljo in smo bili močno pod povprečjem EU. Kazalo je, da ne bomo uspeli počrpati vseh sredstev, ki so bili Sloveniji odobreni, a nova vlada je črpanje pospešila in ob koncu leta 2021 je bil odstotek bistveno višji in je znašal 72 %, kar je bilo več od povprečja EU, ki je takrat znašalo 55 %. Glede na odobrene projekte nam bo uspelo počrpati vsa sredstva, ki so s tega naslova zagotovljena za Slovenijo. Slovenija je, ker je pripravila ustrezen Načrt za okrevanje in odpornost pridobila 3,6 milijarde evrov posojil in 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. V novi perspektivi 2020 – 2027 je Slovenija še vedno neto prejemnica in bo prejela 10 milijard eurov sredstev.
V letu 2021 so bile občine razbremenjene nekaterih obveznosti, ki jih je prevzela država. Poleg tega smo potrdili zvišanje povprečnin, kar prinaša občinam več sredstev, s katerimi bodo lahko investirale in gradile vse potrebno za občanke in občane.
Ob vseh težavah, ki jih je Sloveniji, Evropi in svetu zagodel korona virus, pa je Slovenija s predsednikom vlade Janezom Janšo na čelu uspešno zaključila tudi predsedovanje Svetu EU. V polletnem predsedovanju smo dosegli veliko na področju zdravja, digitalnih dosjejev, socialnih zadev, podnebnih sprememb, zelene energije, migracij in širitve EU. Tudi drugo predsedovanje smo opravili z odliko, pa ne le tehnično, pač pa predvsem vsebinsko in presenetili Evropo. A to se da, če imaš jasno strategijo in odlično ekipo, ki je le to sposobna izvesti. In seveda predsednika vlade, ki se ne boji nagovoriti poslancev v Evropskem parlamentu. Še več. Je motivator in pobudnik ukrepov za bolj povezano in aktivno Evropo. In tisti, ki odpira prava vprašanja.
Če potegnemo črto.
Leto 2021 si bomo zapomnili.
A ne le po virusu, ki nas že več mesecev opominja, da je zdravje ena najpomembnejših dobrin, ki ni kar sama po sebi umevna, pač pa tudi po uspešnem prebujenju že malo zaspane Slovenije, ki se je izkazala z odličnim predsedovanjem Svetu EU, opozorila nase z odličnimi gospodarskimi, športnimi in drugimi dosežki. In ja, kot je dejal predsednik Vlade in kot bi morali razmišljati vsi. Ponosni moramo biti nase, hvaležni za vse kar smo dosegli. Postaviti pa si moramo visoke cilje. In nato, pogumno naprej, da jih dosežemo. Skupaj. Brez sodelovanja ne bomo tako uspešni kot bi lahko bili. Škoda, da se tega vsi še ne zavedajo.
Ekskluzivno za Portal OS piše Alenka Jeraj
