Čeprav je legalizacija prvih cepiv proti novemu koronavirusu konec lanskega leta številnim ljudem po celem svetu začela vlivati upanje, da se bomo z njimi morda končno uspeli rešiti te zahrbtne bolezni, so nespametna gibanja nasprotnikov cepljenja po vsem svetu pokopala upe na hiter konec pandemije.
Zaradi povsem nerazumnega odpora proti cepljenju pa so se mnoge države po vsem svetu v zadnjem času odločile za sprejetje strogih ukrepov s katerimi bi takšno egoistično in nespametno početje zatrle v kali.
V preteklosti smo sicer že pisali o tem, da so v nekaterih državah že sprejeli zakonsko podlago za začetek obveznega cepljenja proti kitajskemu koronavirusu in da bo temu zgledu v prihodnje zagotovo sledilo še mnogo drugih držav, pri čemer so številne med njimi napovedale, da bo za odklanjanje obveznega cepljenja zagrožena tudi zaporna kazen. Čeprav sta v Evropski uniji trenutno v tej skupini držav le Avstrija in Grčija, pa se jima bodo v bližnji prihodnosti skoraj gotovo pridružile še mnoge druge države, ki vprašanje javnega zdravja jemljejo silno resno. Medtem pa nekatere države ugotavljajo, da utegne biti tudi obvezno cepljenje z grožnjo zaporne kazni preblag ukrep, zaradi česar so tamkajšnje oblasti pričele posegati po skrajnih ukrepih za zaščito zdravja in življenja svojih državljanov.
Na Kitajskem že več odmevnih primerov, ko so najbolj goreče proticepilce prisilno cepili
Ena izmed tistih držav, ki kot kaže postavljajo na prvo mesto zdravje in življenje lastnih prebivalcev je tudi Ljudska republika Kitajska. Oblasti v tej najštevilčnejši državi na svetu, ki je sicer v zadnjem letu za splošno rabo odobrila že več doma proizvedenih cepiv (Sinopharm BIBP, Sinopharm WIBP, Convidecia AD5-nCOV in CoronaVac), so se odločile, da niti pod razno ne bodo več tolerirale svojeglavih posameznikov, ki se požvižgajo na neizpodbitne znanstveno dokazane koristi cepiv in s svojim brezbrižnim odklanjanjem cepljenja proti novemu koronavirusu drastično ogrožajo zdravje in življenje tako rekoč vseh ljudi okoli sebe. Julija letos so tako kitajske oblasti pričele tudi s prisilnim cepljenjem zdravje ogrožajočih posameznikov, ki so kljub preštevilnim možnostim za prejetje cepiva, tega še naprej vztrajno zavračali. Eden bolj odmevnih primerov se je v svetovnih medijih pojavil konec letošnjega avgusta, ko je kitajska policija v provinci Hunan, ki leži na jugovzhodu države potrkala na vrata domačina iz mesta Zhangjiajie, Zhanga Jianpinga in ga izprašala zakaj se kljub več pozivom še vedno ne želi cepiti proti covidu-19. Jianping je policistom, ki so prišli na njegov dom odvrnil, da ima resne pomisleke glede varnosti kitajskega cepiva in da jim zaradi tega še naprej ne bo dal svoje privolitve za cepljenje. Zaradi takšnega obnašanja in vztrajnega zavračanja cepljenja so ga nato policisti odvedli v avtomobil in ga odpeljali v lokalno ambulanto, kjer so izvajali cepljenje proti koronavirusu. Ker naj bi se jim pri tem na vse pretege upiral, ga je več policistov krepko držalo za roke in noge, pri čemer mu je zdravstveno osebje v ramo vbrizgalo cepivo.
Kljub takšnim in drugačnim grobim pristopom so uspeli doseči visoko stopnjo precepljenosti
Omenjeni primer Zhanga Jianpinga sicer nikakor ni osamljen, temveč so kitajske oblasti v zadnjega pol leta s takšnimi in drugačnimi »trdimi« metodami uspele cepiti že mnogo neodgovornih državljanov, ki so s sebičnim zavračanjem cepiva proti covidu-19 predstavljali resno grožnjo za vso svojo okolico. Kitajske oblasti ljudi, ki so agresivno zavračali cepljenje proti koronavirusu sicer niso vselej na silo privedle v zdravstvene domove in jih tam fizično zadržale dokler niso bili cepljeni, temveč so številne proticepilce pripravile do cepljenja tudi z drugačnimi, bolj prefinjenimi metodami. Regionalne oblasti v pokrajini Minhe so tako osebam, ki so odklanjale cepljenje zagrozile z ukinitvijo socialnih pomoči, pokojnin, zdravstvenih zavarovanj in otroških dodatkov, medtem ko so oblasti v obalnem mestu Huludao pogojevale vpis v šole z obveznim cepljenjem celotne družine učencev. V mestu Nanchang so oblasti celo plačevale ljudem, da so pristojnim organom ovajali nasprotnike cepljenja. Čeprav je praksa prisilnega cepljenja brez posameznikove eksplicitne privolitve po eni strani morda res nekoliko sporna, se je potrebno po drugi strani zavedati, da je za nekatere države človeško zdravje in življenje ne zgolj deklarativno, temveč tudi de facto najvišja vrednota ter da so pripravljene sprejeti vse možne ukrepe, da bi ju ustrezno zaščitili. In kot kažejo podatki se je kitajski pristop »ničelne tolerance do proticepilcev« izkazal kot učinkovit; v državi, ki trenutno šteje več kot 1,44 milijarde prebivalcev je bilo do danes celovito cepljenih kar 1,19 milijarde ljudi, kar predstavlja zavidanja vredno 82,2-odstotno precepljenost populacije. Tudi podatki glede okužb in smrti zaradi covida-19 v tej azijski velesili so nadvse spodbudni, saj naj bi bilo po podatkih spletne strani Worldometers do danes v državi okuženih samo 100.644 oseb, pri čemer naj bi v boju s to boleznijo življenje izgubilo 4636 ljudi, kar je celo manj kot v Sloveniji, ki ima 690-krat manj prebivalcev kot Kitajska. In čeprav so vse uradne informacije na Kitajskem pod strogim nadzorom centralnih komunističnih oblasti, ki nadzorujejo domala vse aspekte življenja v državi, zaradi česar je potrebno tudi vse te številke jemati nekoliko z rezervo, pa je potrebno v tem primeru kitajski vladi priznati, da je z dobro organizirano kampanjo »cepljenja z vsemi sredstvi« dejansko uspela učinkovito zavarovati zdravje in življenje velike večine svojih državljanov.
Piše Matej M.
