“Me je pa prijetno presenetila letošnja velikonočna poslanica papeža Frančiška (Urbi et orbi). Ni opletal božjo kaznijo, ni grozil, je pa še kako potrkal na naš vest; se spomnil ne le trpečih zaradi virusa, temveč vseh trpečih v vojnah in na drugih kriznih žariščih pa migrantov, lačnih in zapuščenih … Ni čas za sebičnost, je rekel, ne za vojne in trgovanje z orožjem čas je za solidarnost in človečnost. Ni kazal s prstom na grešnike, ni govoril o razkroju EU, kar se očitno malem dogaja, temveč je izrazil upanje in zaupanje. da bo Evropa zmogla zgodovinski preboj in zgradila družbo solidarnih in suverenih držav in državljanov, ki bodo poskrbeli za skupno dobro, za vse ljudi ( glede na verska prepričanja, barvo kože ali jezik) za ostalo živo in neživo naravo. Da bo Evropa svetilnik, vzgled celemu svetu, kot je nekdaj že bila. Tako približno sem razumel njegovo poslanico! Temu bi dodal le to: Ali bomo šli po poti, ki jo je nakazal papež, ali pa nas morda že kmalu ne bo!”
Anton Pelko, Grosuplje (odlomek iz Pisma bralcev, Sobotna priloga Dela, str. 31)
