Izbruh korona virusa in posledično zaprtje šol je vplival tudi na normalo izvajanje učnega programa ter na izvedbo ostalih dogodkov in javnega druženja.
Na Čebelarski zvezi Slovenije so se zato odločili, da razpišejo natečaj z naslovom Panjske končnice riše vsa Slovenija. »S tem želimo vsem, ki so trenutno doma, omogočiti, da spoznajo našo kulturno dediščino, kar risanje panjskih končnic zagotovo je. S tem bodo vsi spoznavali pomen čebel, čebeljih pridelkov, opraševanja in pridelave hrane v domačem okolju,« pravi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.
»Priporočljivo je, da poslikane panjske končnice podarite čebelarju, pri katerem kupujete čebelje pridelke, najbližjemu čebelarju ali drugemu pridelovalcu hrane in se s tem njemu in čebelam simbolično zahvalite za lokalno pridelano hrano, ki je na naših mizah.«
Z razpisom natečaja poslikave panjskih končnic za vse prebivalce Slovenije želijo, da skupaj z risanjem lažje premagamo ukrepe, ki so sprejeti zaradi preprečevanja širjenja korona virusa. Priporočljivo je, da so panjske končnice narisane na leseni deščici dimenzije 28 krat 13 krat 1,5 cm, če pa to ni mogoče, pa se jih lahko ustvari tudi na drugih materialih, a naj bodo izdelki enakih dimenzij.
Poleg vseh tradicionalnih motivov, ki so upodobljeni na klasičnih panjskih končnicah je priporočljivo, da se narišejo motivi, povezani s pridelavo hrane v domačem okolju ter s pomenom čebel pri tem. Prijave s fotografijami izdelkov, kjer je vidno tudi ime in starost avtorja, bomo zbirali v komentarjih objave na naši facebook strani (www.facebook.com/CebelarskaZvezaSlovenije/), lahko pa jih pošljete tudi na e-naslov: [email protected]. Z izdelki lahko sodelujete v dveh kategorijah glede na starost avtorja: kategorija pod 15 let in nad 15 let.
Prijave sprejemajo najpozneje do 10. maja 2020, najboljše in najbolj izvirne panjske končnice pa bodo tudi nagrajene.
Poslikane panjske končnice so pomemben del slovenske ljudske umetnosti, pojavile pa so se v drugi polovici 18. stoletja in to le na omejenem območju slovenskega etničnega prostora.
Svoj razcvet so doživele v obdobju med letoma 1820 in 1880, zaradi vse slabših razmer pa so v začetku 20. stoletja povsem zamrle. V muzejskih in zasebnih zbirkah je ohranjenih več kot 3000 panjskih končnic, to pa je zagotovo majhen del vseh poslikanih končnic.
Vsekakor je zanimivo dejstvo, da strokovnjaki še danes ne znajo pojasniti, kako so nastale poslikave panjskih končnic, torej, kako se je porodila misel poslikati del čebelnega panja.
»Po grobi oceni naj bi bilo pri nas okoli 50.000 poslikanih panjskih končnic,« pravi dr. Gorazd Makarovič v knjigi Poslikane panjske končnice. »Visoke številke so zelo verjetne, saj je po zapisanem ustnem izročilu in drugih virih precej zanesljivo znanih 34 slikarjev, ki so poslikavali končnice. Število slikarjev pa je bilo nedvomno večje.«
Vprašanje o razmerah za nastanek slikarstva na panjskih končnicah je takšno, da nanj ni mogoče preprosto odgovoriti. »V okviru evropske ljudske umetnosti je to slikarstvo izjemno, saj je omejeno na majhno ozemlje,« pojasnjuje dr. Makarovič. »Med razmere, ki so omogočale nastanek slikarstva na panjskih končnicah, štejemo iz desk izdelane čebelne panje, razvito podeželsko slikarstvo in znaten dohodek iz čebelarstva, ki je omogočal plačevanje slikarij.«
Primož Hieng
