Do nadaljnjega pridno ostajamo v samoizolaciji – najprej za svojo, predvsem pa za varnost tistih, ki so za COVID-19 dovzetnejši. A #ostanidoma je za mnoge težje izvedljiv, saj na socialno-ekonomskem robu obstaja kar nekaj skupin, ki jih je splošna nepripravljenost na obvladovanje epidemije huje prizadela.
Med bolj ogroženimi so študentje, ki so prvi ostali brez dela, ali pa se soočili z dejstvom, da je njihovo zdravje manj vredno od zdravja zaposlenih. Za povrh jih je doletel (zakonit?) začasen pregon iz študentskih domov.
Z ravnodušnostjo do zdravstvenih ukrepov se srečujejo delavci v številnih podjetjih, ki pred zdravje postavljajo dobiček. Na drugi strani so zaradi zastoja dela prizadeti samozaposleni – predvsem v kulturi, kjer jih veliko živi pod pragom revščine.
Vse kaže, da je kljub izrednim razmeram varovanje zdravja privilegij. Da bi morala biti še posebej v takih situacijah socialna država prioriteta, pa kaže dejstvo, da bodo #ostanidoma težko upoštevali tisti, ki doma nimajo.
