Gašper Završnik, Jure Kosec (Sobotna priloga Dela, 28. 12. 2019, str. 5): Če so bile problem v Bosni lokalne oblasti in oblastne strukture, kaj je težava na grških otokih? To, da se Turčija ne drži svojega dela dogovora z EU, kot bi se morala?
“Ne moremo reči, da se ne drži dogovora. Turčija še vedno gosti okoli štiri milijone beguncev, velika večina teh je Sircev, in ima daleč na največjo populacijo beguncev v širši regiji. Ne bi bilo pošteno, da bi breme nosila sama. Zato mislim, da je EU ravnala prav, da je v dogovoru s Turčijo dosegla aranžma, po katerem Unija pomaga pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih in humanitarnih potreb za begunce, ki jih gosti Turčija. Seveda pa nekateri poskušajo priti na Zahod. Med njimi je vse manj beguncev, denimo Sircev, in vse več državljanov drugih držav, ki veljajo za varne: Pakistan, Maroko, Alžirija, to so države, iz katerih ljudje običajno ne dobijo priznane mednarodne zaščite. Ne gre torej za begunce, ampak druge vrste migrantov. In pritisk teh se ne zmanjšuje, v zadnjem času se nekoliko povečuje. Tu gre, po vsem sodeč, za tihotapske posle, za posle v kriminalnih omrežjih, ki te ljudi poskušajo spraviti na Zahod. Grčija ne more biti prepuščena sama sebi. Treba ji je pomagati in to EU tudi počne, predvsem prek strukturnih skladov. Je pa situacija mnogo boljša, kot je bila pred štirimi leti.”
Janez Lenarčič, evropski komisar za krizno upravljanje