Ne dvomim, sanjska destinacija je to, potem ko ste se pasli po fotografijah turističnih agencij in se naposlušali norih zgodb sosedovega Franceljna, ki je bil tam. A je takole: Aljaska je daleč. In je draga. Če ste videli že kup drugega sveta in si jo lahko privoščite – pojdite! Sicer pa pojdite raje kam drugam.
Zakaj? Zato:
Noro lepa pokrajina in razgledi, da ti “čeljust dol pade”? Zagotovo, a so naše Alpe in naš Balkan vsaj tako lepi ali še lepši – enostavno; v enem najlepših predelov sveta živimo! Slavnega Denalija in najvišjih hribov za oblaki zelo verjetno sploh ne boste videli, marsikdaj pa se boste spotoma spomnili razgledov z domačih kucljev in gozdov: pa saj to je pa kot pri nas …
Kiti, medvedi na kosilu z lososi, mogočna rogovja losov in karibujev? Nič od tega v treh tednih nisem videl, vsaj ne v obliki, kot jo obljubljajo turistični prospekti. Indijanci? Ha, že lep čas se več ne ločijo od ostalih Američanov, v turističnem razkošju časa “hello and god-bye” zagotovo ne. Ledeniki, helikopterji, barke, kanuji, vraga in pol eksotike ter avantur? Da, z doplačili in ta niso majhna! Predvsem pa Aljaske ne morete doživeti v dveh tednih, od tega štirje dnevi na letalih in na letališčih – ne gre! Večina agencij “višjega razreda” pa časa za dodatna doživetja niti ne dopušča Kajti čas je zlato, “avantura” je začrtana do ure natančno in večinoma jo boste “doživljali” skozi okno avtomobila in v hotelih.
Da, čas je zlato – a bodite zares bogati in si ga vzemite! Pojdite na Aljasko po svoje, najemite avto ali motor in se prepustite tistemu “Great Outdoors”, Veliki divjini. Ceneje bo in ogromno vam lahko ponudi, tudi če spotoma ne vidite nobenega muzeja ali trgovine s spominki. Vsaj jaz se je bom vedno spominjal prav po tem. Velika Divjina: motor, šotor, prazne daljave, ogenj ob večerih – in midva z Romano sredi vsega tega.
Okusi, pričakovanja in drznosti pa so seveda različni. In jaz sem verjetno res preveč razvajen in preveč kritičen, da bi mi bilo smiselno verjeti – pojdite torej! Če ne upate sami, si pa prej le poglejte, kaj ponuja Matjaž Intihar s svojo fotografsko turo – www.e-fotografija.si. Ter Šapci s svojo dokaj avanturistično obarvano Aljasko – www.shappa.si. Jaz je za skupine ne bom delal, se mi pa zdi, da bi bila prav ta dva naslova še najbliže tistemu, kar vam občutenje Aljaske dejansko in vsaj za silo lahko približa.
