Kurešček je 823 metrov visok hrib, 24 kilometrov oddaljen od Ljubljane. Z njega je lep pogled na velik del Slovenije, zato je priljubljena izletniška točka s planinskim domom, nad njim pa je tudi cerkev Marije, Kraljice miru.
To je tudi območje zdravilnih oziroma blagodejnih energij. Člani društva radiestezistov Ljubljana so na Kureščku izvedli radiestezijske meritve na območju in v okolici cerkve Marije, Kraljice miru. Že dalj časa je ta energijski prostor poznan mnogim, ki se ukvarjajo z energijskimi raziskavami.
Prvo svetišče, posvečeno Mariji, je na tem hribu stalo že v 15. stoletju. Na dveh napisnih tablah pod cerkvijo lahko preberemo, da so v obdobju turških vdorov v naše kraje na tem hribu kurili kresove in tako opozarjali na turško nevarnost. Cerkev je bila tudi zavetišče pred napadalci.
Preprosta Marijina cerkvica je zaslovela zaradi posebne vrste češčenja Matere božje. Legende, ki jih je ohranil Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689), pozneje pa so bile upodobljene na freskah v cerkvi, govorijo, da je Marija na Kureščku še posebej priprošnjica za mir v družinah in skupnostih. Ljudska vernost jo je zato poimenovala Kraljica miru.
Kmalu je postala znana božja pot. V stoletjih so jo večkrat pozidali in povečali. Zdajšnjo cerkev na Kureščku so zgradili v 18. stoletju, ko je imela tu sedež za vso kranjsko deželo bratovščina Marije, Kraljice miru. Člani te bratovščine so bili preprosti in tudi bogati ljudje od vsepovsod.
Zaradi velikih množic, ki so prihajale na shode, so zunaj cerkve, za prezbiterijem, postavili odprto lopo in oltar. Za oskrbo romarjev je bil nastavljen poseben duhovnik, ki je stanoval v hiši pod cerkvijo. Po smrti zadnjega so leta 1936 prevzeli skrb za cerkev salezijanci z Rakovnika.
Cerkev na Kureščku je začela razpadati šele v desetletjih po vojni. Septembra 1944 je granata iz nemškega topa poškodovala streho. Kljub poznejšim prizadevanjem župnika Ronka iz Roba je po vojni niso smeli popraviti. Plemenito baročno stavbo so načele in uničile zime ter viharji. Cerkvene klopi so porabili za kurjenje prvomajskih kresov. Leta 1950 so iz razdejane cerkve rešili samo oropan in oskrunjen kip Kraljice miru. Najdlje je vztrajal zvonik, ki je leta 1970 s prvomajskim kresom zagorel. Tako so obiskovalci še pred četrt stoletja na Kureščku našli le golo zidovje in kupe kamenja. Zdelo se je, da je Marija dokončno pregnana s Kureščka. Le ruševine njenega svetišča so nemo pričale, da je bil tu nekoč kraj molitve. Spomin na Marijo je ostal le še v srcih vedno redkejših starejših vernikov.
Toda Marija se je na Kurešček vrnila. Konec leta 1989 so se v zvezi s Kureščkom začele dogajati izjemne stvari. Globoko veren mož, pozneje duhovnik, je med molitvijo začel prejemati posebna sporočila. Trdno je bil prepričan, da so prihajala od Marije.
Častilci Kraljice miru so sami začeli zbirati darove za obnovitev svetišča. V marcu 1991 se je delo pri obnovi cerkve začelo. Kljub gospodarski stiski je Marija našla velikodušna srca, ki so bila pripravljena sodelovati pri tem delu. Avgusta leta 1992 so bila glavna dela končana. V nedeljo, 30. avgusta 1992, je tisočglava množica romarjev na čelu z ljubljanskim nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem v slovesni procesiji pospremila Marijin kip v obnovljeno in blagoslovljeno svetišče.
Zadnjo nedeljo v avgustu 1993 je svetišče dobilo tri nove zvonove. Darovali so jih prijatelji Kraljice miru nemškega, slovenskega in hrvaškega rodu iz Švice. Leta 1994 je cerkev dobila svetila in sliki za stranske oltarje, delo akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. Na eni je upodobljena ljubezen Jezusovega srca in mati z mrtvim otrokom. Leta 1995 so bile blagoslovljene nove orgle, ki jih je izdelala škofijska orglarska delavnica v Mariboru. Leta 2009 je bila zgrajena in blagoslovljena še Marijina hiša.
Cerkev je na hribčku v obliki prirezanega stožca. Od majhnega pokopališča z nekaj grobovi se dviga steza po križevem potu do zunanjega oltarja na prostem. Na vseh postajah križevega pota in zunanjega oltarja je pozitivna energija.
Za sto odstotkov se poveča okoli cerkve, kjer so tudi postavljene klopi za prijeten počitek.
V notranjosti cerkve se energija še nekajkrat poveča.
