Vsak od nas že nekaj časa lahko opazi in prepozna spremembe, ki so posledica globalnega segrevanja. Če ne drugega, so zelo očitne mile zime, ki za Slovenijo niso bile značilne. Večina od nas ima otroke, vnuke … Kaj jim bomo zapustili za življenje?
V lokalni skupnosti lahko občani mnogo postorimo, da zagotovimo in ohranimo temeljne biotske potrebe človeka, bivanje, vodo, hrano, obleko in obutev, šolstvo in zdravstvo. Če smo aktivni, in če ne čakamo na »druge« . Svoje vrednote moramo prepoznati kot 
skupne vrednote. Odločajmo se za zeleno mobilnost, za zdravo pridelavo in predelavo lokalne hrane, za samooskrbo brez uporabe kemičnih sredstev, ki zastrupljajo prst in vodo. Izberimo načine kurjave in pridobivanje energije, ki z izpusti ne onesnažujejo zraka. Predvsem pa premislimo, kaj za sabo potegne potrošništvo.
Toplogredni plini
Podnebje na Zemlji se zaradi človekovih dejavnosti spreminja hitreje kot kadarkoli v zgodovini do sedaj. Glavni povzročitelj sprememb so izpusti toplogrednih plinov. Posledice so dolgotrajni vročinski valovi, suša, taljenje ledenikov na Arktiki, uničujoče poplave, požari, izginjanje rastlinskih in živalskih vrst, ogromne količine plastičnih in drugih nevarnih odpadkov. Ekstremni vremenski pojavi so prizadeli mnogo ljudi, ki so za vedno izgubili svoj dom ali celo življenja.
Premog in nafta
Za omejitev dviga temperature na Zemlji za 1, 5 stopinje Celzija bi morali do leta 2030 zmanjšati uporabo premoga vsaj za 2/3, do leta 20150 pa se mu popolnoma odpovedati. Enako velja za nafto. To je velik izziv, saj kar 85% energije na svetu proizvedemo iz fosilnih goriv, poroča Svetovna meteorološka organizacija.
Zdravje in zrak
Zdravje na globalni ravni najbolj ogroža onesnaženi zrak. Zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku na globalni ravni umre okoli 7 milijonov ljudi, v Evropski uniji 400 000 ljudi. Vsak deveti Zemljan vdihava zrak, ki je onesnažen zaradi prometa, industrije, kmetijstva in pridelave odpadkov.
Generalni sekretar Svetovne zdravstvene organizacije WHO opozarja, da je po zadnjih podatkih tretjina smrti zaradi srčnih napadov, kapi, pljučnega raka, kroničnih bolezni dihal, posledica onesnaženega zraka. Vpliva na razvoj dojenčkov in povzroča prezgodnjo smrt starejše generacije.
Najbolj nevarni delci PM10 in še manjši povzročajo vnetje na mestu vstopa v telo, v sapniku, pljučih, lahko povzročijo kronično vnetje in zmanjšano zmogljivost pljuč, pri astmatikih poslabšajo simptomatiko, povzročajo sistemsko vnetje, bolezni srca in ožilja, 
spremembo krvnega tlaka, motnje srčnega ritma, povzročajo vnetje v srčni mišici, kar vodi v srčno popuščanje, povzročajo in pospešujejo 
nastanek ateroskleroze, povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov, manjšajo sposobnost prenosa kisika. Zadnje raziskave govorijo tudi o tem, da najmanjši delci prodrejo neposredno v možgane, povzročajo Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen, so rakotvorni, mutageni in povzročajo poškodbe organov.
Stil življenja
Kljub vsem opozorilom se onesnaževanje zaradi našega stila življenja še povečuje. Znanstveniki pojasnjujejo razliko med ogrevanjem ozračja za 1, 5 stopinje in 2 stopinjama. 
Če nam uspe obdržati zvišanje temperature do 1, 5 stopinje, bo prizadetih 450 milijonov ljudi manj. Najbolj občutljiva področja so majhne otoške države, Sredozemlje in podsaharska Afrika.
Mojca Furlan
