Starejši gotovo še poznajo zbadljivo pesmico, s katero so včasih dražili Moravčane; mlajši se z njo lahko seznanijo v “moravški bibliji”, knjigi Staneta Stražarja Moravška dolina, Življenje pod Limbarsko goro, na str. 219–220.
Tam je takole zapisana:
Moravčani se skup zbero,
starega mačka odero,
dva za noge, dva za rep,
maček ma prekratek rep.
Moravčani so pa mačka klal,
na Trzen so pa rep poslal,
zjutraj je še miš lovil,
opoldne pa že v piskru bil.
Avtor knjige pravi, da je pesem nastala, ko je neki moravški gostilničar družbi postregel namesto z zajcem s pečenim mačkom; ko so gostje pečenje pojedli, se je pošalil: »Mav, pa dobro je bilo.« Kaj pa, če ni bilo čisto tako? Če prelistamo Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih, namreč v eni od njih z naslovom Peter in Pavel naletimo na tole zanimivo zgodbo:
Potikal se je po Gorjancih neki Kolba, bivši vojak. Delati ni hotel ničesar, najrajši bi bil sedel ves dan pri majoliki, kratkočasil ljudi z burkami in jim prepeval svoje in tuje pesmi. […] Izmed njegovih pesmi je naredila največ hrupa in smeha po vsej krški dolini zabavljica, s katero je pikal Brusničane. Ko se je vršilo pri njih proščenje, so ga bili razžalili, ker ga niso poklicali nikjer k pijači. Srdit sede na tla pod lipo in se zamisli. Sedel in premišljeval je do mraka, potem pa začel korakati gor in dol po vasi in prepevati:
Brusničani se vkup zbero –
in star’ga mačka odero itn.
Grofu [Erger-Bergerju] je povedala za to pesem najprej Meta [grajska gospodinja]. On se je je jako obveselil. Brusnice mu že tako niso bile po volji, ker so bile prevelike; dobro pa je tudi vedel, kako iz srca sovražijo Brusničani že od nekdaj gospodo. Poslal je po Kolbo, da je pel to zabavljico med obedom, pri katerem je bilo več tujih gostov, med njimi tudi neki vitez iz moravškega okolja. Pesem in napev sta se priljubila vsem poslušalcem. Kolba je dobil za nagrado toliko vina, kolikor ga je nesti mogel […].
Njegovo pesem si je zapisal moravški vitez in jo nesel s sabo domov. Iz istih razlogov kakor grof Brusničane, je sovražil on Moravčane. Sklical je svoje hlapce in jim zapovedal, da se morajo zabavljice naučiti in dražiti z njo z drugimi fanti vred vražje Moravčane. Izpremenil je samo nekatera imena, druge besede so ostale, kakor jih je zložil Kolba.
Kmalu je donelo od Save do Snežnikov po vsem Gorenjskem: Moravčani se vkup zbero – in star’ga mačka odero itn. Je torej tale maček v pesem skočil iz domačega piskra ali pa se je na moravško stran priklatil prav izpod Gorjancev?
Kakor koli že, danes mu domovinske pravice najbrž ne gre več odrekati, saj je – kot je že pred 40 leti zapisal Stane Stražar – že dolgo preteklost in ne izzove več pretepov in ne terja žrtev, ampak se mu domačini samo še nasmehnejo.
Vir:
