Dan trniča na Veliki planini
Dan značilnega sira z Velike planine – sira trniča, bo letos v nedeljo, 6. avgusta, od 9. do 17. ure pred. Pred Preskarjevo muzejsko bajto v pastirskem stanu na Veliki planini bodo pastirji ter pastirice predstavljali izdelavo sira trniča in pisav za trniče, na delavnici izdelave trniča pa se boste lahko preizkusili tudi mimoidoči obiskovalci.
Trnič bo možno tudi kupiti. Ogledali si boste lahko tudi sirjenje po starem, prav posebno presenečenje pa čaka predvsem otroke, saj bo okrog 12. ure v bližini Preskarjeve bajte potekal prikaz molže. Najpogumnejši se bodo lahko pri tem preizkusili tudi sami.
Nad Kamnikom čisto zares pastirji še vedno živijo tako, kot so nekdaj. Tam se čas ustavi. Oči razvaja pogled na panoramo Kamniško-Savinjskih Alp, okus pa pastirske jedi iz sveže pomolzenega mleka. Na prav poseben dan, na dan trniča, pa si v idilični pastirski vasici lahko izdelamo tudi svoj tradicionalni velikoplaninski sir trnič.
Trniče delajo vedno v paru, saj s svojo obliko ponazarjajo ženske prsi. Po izročilu so jih podarjali izvoljenkam kot dokaz ljubezni in zvestobe, celo obljube zakona. Na poti s planine so jih pastirji prinesli v dar svojim izvoljenkam. Prinesli so dva trniča, ker ima tudi ženska dve dojki. Če je obdarovanka sir sprejela, pa je to pomenilo pristanek na pastirjevo dvorjenje.
Kaj so trniči?
Trniče, trdi sir značilne hruškaste oblike z Velike planine, so v zadnjih stoletjih poleti med pašo iz skute, smetane in soli izdelovali pastirji. Pripravljajo jih iz posnetega kislega mleka, ki ga segrevajo do oblike pustega sira – skute. To odcedijo, osolijo ter ji primešajo smetano, da je sirna zmes ustrezno voljna za oblikovanje.
Postopek priprave mase za izdelavo trniča traja od 4 do 5 dni. Pastirji namolzejo mleko, ga skisajo, odstranijo smetano (iz nje naredijo maslo), kislo mleko nalijejo v glinen »pisker«- sirovnik, ga pustijo na ognjišču približno 2 uri, pri temperaturi 40 stopinj Celzija. Zatem maso odlijejo v torilo, kjer se skuta odcedi.
V primeru, da je skuta presuha, ji dodajo smetano, sicer pa le sol. Masa je tako pripravljena za oblikovanje. Za izdelavo enega trniča potrebujejo 2 litra mleka. Z rokami oblikujejo hlebčke hruškastih, proti vrhu koničastih oblik, ki se lahko končajo z majhno okroglino. Sirno kepo nato okrasijo z ornamenti, ki jih vtisnejo s “pisavami”. Pisave so 20 cm dolge in do 2,5 cm široke deščice iz lipovega, javorovega, bukovega, macesnovega ali leskovega lesa, ki imajo vrezane različne ornamente. Deščice so v preteklosti rezljali pastirji med pašo.
Z vzorci okrašene trniče nato dva tedna sušijo. Med sušenjem se njihova masa zmanjša za polovico. V preteklosti so jih sušili na polici nad ognjiščem, kjer so se odimili in tako konzervirali. Po končanem sušenju sire hranijo pri temperaturi od 14 do 18 stopinj Celzija.
J. S.
