Fotografija uradnega obvestila o izidu glasovanja z volišča v Planini pod Golico pri Jesenicah odpira neprijetna vprašanja o načinu ugotavljanja in zapisovanja volilnih rezultatov. Pri številu glasov »ZA« je na obrazcu jasno viden prečrtan prvotni vpis, ki je videti kot 480, nato še en popravek, na koncu pa je ob strani zapisano 115. Je šlo zgolj za banalno napako pri pisanju ali za znak, da je sedanji način ročnega štetja in prepisovanja rezultatov preprosto potreben temeljite prenove?
Na fotografiji obvestila z dne 11. oktobra 2026 je navedeno volišče Planina pod Golico. V volilni imenik naj bi bilo vpisanih 340 volilnih upravičencev, oddanih je bilo 189 glasovnic, štiri so bile neveljavne, veljavnih pa 185. Nato pridemo do najbolj nenavadnega dela dokumenta. Pri rubriki »Število glasov ZA« je viden velik, ročno napisan in nato prečrtan podatek, ki je videti kot 480, sledijo dodatni popravki, na koncu pa je zapisano 115.
Pri glasovih PROTI je navedeno 70.
Končni številki na listu se sicer matematično ujemata, a zakaj je bila taka razlika pri glasovih ZA? 115 ZA + 70 PROTI = 185 veljavnih glasovnic.
Prečrtano, popravljeno, dopisano …
Ko gre za volitve in referendume, mora biti postopek takšen, da ne pušča nepotrebnega prostora za dvome. Na fotografiji vidimo ravno nasprotno: številke so prečrtane, popravljene in ponovno napisane. Čeprav je lahko šlo samo za človeško napako, bo vsakdo, ki takšen dokument vidi brez dodatnega pojasnila, upravičeno vprašal:
Kaj je bila prvotna številka? Zakaj je bila zapisana? Kdo jo je popravil? Ali je bilo štetje ponovljeno? In kje je sled, ki pojasnjuje popravek? DVK bi lahko takšne primere zelo preprosto razjasnila z javno dostopnim zapisnikom in pojasnilom postopka.
Državna volilna komisija je za referendume 11. oktobra določila štiri referendumska vprašanja, volivci pa so na glasovnicah glasovali z obkrožitvijo možnosti ZA ali PROTI. dvk-rs.si
Prav takšni primeri kažejo slabost ročnega sistema
In tu se vrnemo k vprašanju, ki smo ga odprli že ob načinu štetja glasov. Leta 2026 rezultate še vedno ugotavljamo tako, da ljudje fizične glasovnice razvrščajo, štejejo, rezultate zapisujejo, seštevajo in prepisujejo na obrazce.
Vsaka od teh faz pomeni možnost človeške napake. Ni nujno nobene zarote. Ni treba nobene manipulacije Dovolj je utrujen član volilnega odbora, napačno zapisana številka ali zamenjana vrstica.
In potem dobimo dokument, na katerem je ob 185 veljavnih glasovnicah pri glasovih ZA najprej zapisana številka, ki je videti kot 480. Človek ob tem težko ne pomisli: če je ta napaka vidna, koliko manjših napak se zgodi, pa jih nihče ne opazi?
Prav zato potrebujemo dvojno kontrolo
Takšen primer je še en argument za modernizacijo volilnega sistema. Papirnate glasovnice naj ostanejo. So pomembna fizična sled in omogočajo ponovno štetje. Toda zakaj rezultatov ne bi hkrati preverjal še stroj?
Glasovnice bi lahko imele strojno berljivo oznako oziroma bi jih po zaprtju volišča prebral optični čitalnik. Sistem bi v nekaj sekundah izračunal število ZA in PROTI, volilni odbor pa bi opravil še klasično štetje. Precej bolj elegantno kot prečrtavanje številk s kemičnim svinčnikom na dokumentu, ki visi na vratih volišča.
Ne trdimo, da fotografija dokazuje goljufijo. Dokazuje pa nekaj drugega
Fotografija zelo nazorno pokaže, kako hitro lahko sedanji ročni sistem ustvari nezaupanje. Pri volitvah pa ni dovolj, da je rezultat pravilen.
Postopek mora biti tudi videti jasen, sledljiv in nedvoumen. Ko občan na uradnem obvestilu vidi prečrtane in večkrat popravljene številke, je povsem razumljivo, da se vpraša, kaj se je zgodilo. Zato bi bilo smiselno, da DVK javno pojasni konkretni popravek na volišču Planina pod Golico, predvsem pa razmisli o sistemu, kjer bi ročno štetje spremljala avtomatska kontrola.
P.O.
