V soboto 10. decembra so na zadnjo pot pospremili Blaža Lesjaka, ki je pet dni prej umrl za posledicami nehotenega strela prijatelja in sodelavca.

Prijatelji in sodelavci so včeraj zjutraj napisali ganljiv zapis na profilu PU Novo mesto, ki ga objavljamo v celoti:

Vse do usodnega ponedeljkovega jutra smo bili na PP Krško prepričani, da bo 2022 leto, ki se ga bomo vsi radi spominjali. Jeseni smo se namreč razveselili prihoda sedmih mladih policistov, kar je bila pridobitev, ki je ne pomnimo. Na naši postaji je z njihovim prihodom zavladala izjemna energija, navduševali so nas s svojo srčnostjo, delovno vnemo in željo po pridobivanju izkušenj na terenu. Prijazni in srčni fantje so pomladili celotno ekipo in takoj smo jih »vzeli za svoje«. Čutiti je bilo, da so se že med šolanjem v Tacnu med njimi spletle močne prijateljske vezi in tudi na terenu so iz dneva v dan kazali željo po uresničevanju poslanstva policije, ki je varovanje ljudi in pomoč sočloveku v stiski. Vsi bi morali biti ponosni na mlade, ki se v teh časih odločajo za poklic policista, ki je lep, pa tudi zelo težak, saj terja številna odrekanja. Zato »kapo dol« vsakemu izmed njih.

Potem pa je nastopilo tisto ponedeljkovo jutro 5. decembra in nepredstavljivo tragična nesreča. Še vedno ne moremo doumeti, kako je usoda lahko tako kruto posegla v življenji dveh mladih prijateljev, naših kolegov policistov, pred katerima bi moralo biti še vse življenje. Vsi smo upali in verjeli, da se bo izšlo drugače, ker smo menili, da tako enostavno mora biti. Novica o Blaževi smrti nas je povsem strla.

Ne moremo si predstavljati, kako težke trenutke ob izgubi preživljajo Blaževi svojci. Že vse od tragičnega dogodka jim poskušamo pomagati po najboljših močeh in jim stojimo ob strani, čeprav se zavedamo, da njegovih najbližjih ne more potolažiti nobena beseda, nobeno dejanje. Tragedija je globoko zarezala tudi v naš kolektiv. Blaža ni več, a ostal bo z nami za vedno, v naših srcih in spominih.

Ves čas pa smo v mislih tudi z našim mladim 21-letnim kolegom in njegovo družino, ki se prav tako soočajo z nepredstavljivim. Njegovo življenje je bilo kruto zaznamovano. Vsi mu od srca želimo, da bi čimprej in dobro okreval, uspešno prebrodil težko obdobje in zbral moči, da bi nekega dne spet lahko zaživel.

Naše besede pa namenjamo tudi vsem tistim, ki tako lahkotno sodijo o dogodku z zapisi na družbenih omrežjih. Takšne sodbe lahko zaznamujejo življenja. Policisti se pri svojem delu žal pogosto soočamo z nesrečami in drugimi tragičnimi dogodki, tudi takimi z najhujšimi posledicami. Zato vemo, kako hudo je, ko splet nesrečnih okoliščin ali trenutek nepazljivosti za vedno zaznamuje življenja številnih. Prav je, da bi veljalo vedno in za vse nas, če ne zmoremo besed sočutja in razumevanja, se raje vzdržimo pisanja.”

Spletno uredništvo