Z možem sva bila prvič letos v borovnicah … In živa katastrofa – kače! 

No, da vam poročam … Z možem sva bila prvič letos v borovnicah … In živa katastrofa – kače! 

Tako me je bilo strah, da sem zelo malo nabrala. Vsakič, ko sem prestopila ali z roko šla med “borničlovje” – me je streslo od groze.

Da razložim: Že po uri nabiranja (imela sem že liter – kar je odlično! Liter na uro je fantastičen dosežek za nabiralce na roko – ponavadi rabimo uro in pol…), se je po gozdu razlegal krik, ki mi je zaledenil kri – kača! In to črni gad!

Samo pet nas je bilo na enem prostoru in prav vsi smo nabirali brez “riflov”. Omenjena gospa je odšla na malico k avtomobilu in se vračala po poti, kjer smo jo mi že prehodili …
Imela je telefonski pogovor in skoraj stopila na gada! Kje se je skrival takrat, ko smo mi tam nabirali?

Zakaj kače v tako vročem vremenu ne bežijo? Zato, ker so tako močne in polne energije – niti malo se ne odmaknejo, če je vročina – bežat moraš ti, ki si prišel v njihov prostor. (lej, to so moje izkušnje – morda ni res – vendar vedenje kač do potankosti poznam iz izkušenj).

Seveda se je panika postopoma zmanjšala, ker smo vsi še naprej nabirali. Postali pa smo sila previdni – s palicami smo preverjali grmičevje borovnic – se v njih res ne skriva kaj strupenega?

In potem … Na desni pod mano je svakinja, na levo je moj Drago – pred mano pa ššššvis – samo rjav rep kače sem še videla.

To pa je bil res konec moje zbranosti – strah, da sežem v gosto brničlovje je bil prehud! In ves čas je okoli mene šumelo … Lahko verjamete, da sem še poskusila – ampak strah in previdnost … Nabrala sem zgolj dva litra in pol ….in bila neznansko srečna, da imam vsaj toliko!

In ja – ni vsako leto isto – letos je veliko miši in veliko kač! Samo upam, da jih bo čim manj na mojih poteh …