Dragi neznani sosed, več kot teden sem sem se vozil mimo. Ne vem, naivno sem mislil, da si samo začasno vrgel tale hladilnik, da ga boš v kratkem odpeljal na smetišče.
Da valjda ne boš tega odsluženega veterana pustil v bližnjem gozdu, le nekaj metrov od ceste. In ne, ne gre za kakšne vrhovške pragozdove, to je le 100 metrov od ljubljanske obvoznice.
Pa so minevali dnevi, tedni, a belina hladilnika je še vedno svetila, prav žarela na cesto iz vsega tega zelenja.
Danes mi je počil film, na poti v mesto sem ustavil avto, naložil tega revčka in odpeljal na deponijo. Vse skupaj mi ni vzelo niti 20 minut (mestno smetišče je le nekaj kilometrov stran). Ker nisem mogel več gledati, kakšnega soseda imam. V moji okolici živi človek, ki mu je vseeno za ta planet. Ki živi v prepričanju, da, če ni na njegovem dvorišču, če je na drugi strani njegove ograje, se ga to ne tiče.

Stari, mogoče imaš čisto hišo, zglancan flet, spucan avto, ampak si umazan navznoter. In ta svinjarija je najhujša. Da ti je vseeno za druge, da ti je vseeno za prihodnost.

In prepričan sem, da si prav ti najbolj glasen, da najbolj pizdiš nad smetmi, ki jih na poti v boljše življenje, v obmejnih gozdovih puščajo migranti.
Uživaj vikend in upam, da bodo te fotke prišle do tebe. Ker, ko boš naslednjič pustil to svinjarijo v naravi, te bom našel. In verjemi mi, tale hladilnik ni nič proti tistemu, kar ti bom pripeljal.

Matej Špehar

Vir: FB