Razlika, ki bi jo po štirih leta življenja v New Yorku lahko izpostavila med Slovenci in Američani, je v tem, da Američani ne izgubljajo časa z gledanjem v preteklost, z očitki za pretekla dejanja.
»Na to sem se morala po prihodu privaditi in opustiti tudi kakšno svojo navado, saj sem takoj videla, da tam ni prostora za to. Osredotočeni so na sedanjost, kar je vplivalo tudi na moj način razmišljanja, So zelo optimistično naravnani, sproščeni in človeka spodbujajo. Sama sem bila sicer že pred tem pozitivno naravnana, odkar sem tam, pa sem začela razmišljati bolj pozitivno in produktivneje o tem, kaj hočem in si želim, o svojih sanjah in o tem, kaj bom naredila za njihovo uresničitev. Najbolj všeč pa mi je, da podpirajo dobro idejo: če imaš super idejo, te bodo pri tem v besedah in mislih podpirali, zate bodo navijali.« Resda opaža, da je drugovrstne podpore morda nekoliko manj v primerjavi s Slovenijo: v Sloveniji ti bodo takoj pomagali ob selitvi, tam pa pogosto slišiš, da nimajo časa, kar je povezano tudi s tem, da v povprečju ljudje veliko delajo, prostočasnega druženja med tednom je malo, poleg tega pa so razdalje med enim in drugim delom mesta precejšnje.
Na podlagi svoje izkušnje mladim polaga na srce: »Če sta v srcu želja in strast, da bi živel svoje sanje, pojdi, ne čakaj na zadnji trenutek. Tvegaj, čeprav se ti v nekem trenutku zdi želja neuresničljiva.« Pred odhodom se je treba obdati z vsemi možnimi informacijami in se ne zanašati le na informacije s spleta ali na besede uradnikov. »Potuj tja, kamor te vleče srce, razglej se, tam poišči ljudi in se informiraj. Tvegaj, tudi finančno. Mladi naj gredo po izkušnje v tujino – četudi le za nekaj let, da izpopolnijo svoje znanje.«
Kristina Ray Rajgelj, pevka džeza
Vir: Nedeljski, 7. 8. 2019, str. 5
