V letu 2020 je ARSO izvajal nadzorni monitoring podzemnih voda v okviru šestletnega Načrta upravljanja voda. Kakovost podzemne vode spremlja na vseh 21 vodnih telesih. Rezultati monitoringa so pokazali, da so bolj obremenjena vodna telesa, kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, boljše kakovosti pa je podzemna voda v vodnih telesih s prevladujočo razpoklinsko ali kraško poroznostjo.
Zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti so najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije in sicer v vodonosnikih s pretežno medzrnsko poroznostjo. Tako je bilo v letu 2020 potrebno določiti slabo kemijsko stanje za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino. (Ob Muri ni kotline. Gre za poimenovanje območij.) Podzemna voda v teh kotlinah je prekomerno obremenjena z nitrati, na Dravski kotlini pa tudi z atrazinom in njegovim razpadlim produktom desetil-atrazinom. Na nekaterih vodnih telesih smo občasno ugotovili tudi lokalno obremenjenost z lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki.
Voda, skrita pod zemeljskim površjem je vrednota, ki je ne vidimo in pogosto zaradi tega tudi ne cenimo dovolj. Njeno lepoto lahko občudujemo le na mestih, kjer izvira, ali pa v naših kraških jamah.
Dejstvo, da je skrita pod zemeljskim površjem pogosto daje varljiv občutek, da je podzemna voda zaščitena pred morebitnim onesnaženjem, ki ga povzroča človek s svojimi dejavnostmi (kmetijstvo, industrija, komunalne odpadne vode…). Podzemna voda ima slabo samočistilno sposobnost. Onesnaženje, ki zaide v podzemno vodo, se zaradi specifičnih fizikalnih in kemijskih procesov tam zadržuje daljši čas. Zato je izredno pomembn naloga nas vseh preprečevanje vsakršnega onesnaženja, še posebej od dejstvu, da za približno 97% prebivalcev v Sloveniji podzemna voda predstavlja glavni vir pitne vode.
