Smrt 28-letne laboratorijske delavke v Sibiriji je sprožila izredne epidemiološke ukrepe in številna vprašanja. Darya Shipilova je delala na inštitutu, ki raziskuje tudi bakterijo, povzročiteljico kuge, nato pa nenadoma zbolela za hudo pljučnico in umrla. Ruske oblasti povezavo s kugo zanikajo, Svetovna zdravstvena organizacija pa zahteva dodatna pojasnila.
View this post on Instagram
Primer, ki je v zadnjih dneh pritegnil pozornost svetovne javnosti, se je zgodil na območju Irkutska v Sibiriji.
28-letna Darya Shipilova, laboratorijska delavka na Irkutskem raziskovalnem inštitutu za boj proti kugi v Sibiriji in na Daljnem vzhodu, je bila 29. septembra sprejeta v bolnišnico zaradi hude pljučnice neznanega izvora. Njeno zdravstveno stanje se je hitro poslabšalo. Priključili so jo na ventilator, 2. oktobra pa je umrla.
Je v laboratoriju počila epruveta z bakterijo kuge?
Prav tu se začne najbolj skrivnostni del zgodbe. V ruskih in tujih medijih so se pojavile informacije, da naj bi Shipilova med delom po nesreči razbila epruveto oziroma posodo z živimi bakterijami, med katerimi naj bi bila tudi bakterija Yersinia pestis, povzročiteljica kuge. Toda ta različica dogodkov ni potrjena.
Ruski zdravstveni regulator Rospotrebnadzor navedbe o laboratorijski nesreči zanika in trdi, da pregled ni pokazal nobenega incidenta pri delu z nevarnimi patogeni. Prav tako za zdaj ni javno dostopnih dokazov, da je Shipilova dejansko umrla zaradi kuge. Uradna diagnoza ostaja pljučnica neznanega izvora.
Okoli 200 ljudi pod nadzorom
Kljub zagotovilom oblasti je bil odziv izredno strog. Po smrti laboratorijske delavke so ruske oblasti sprva v karanteno oziroma pod zdravstveni nadzor namestile približno 200 ljudi, ki so bili z njo v neposrednem ali posrednem stiku. Več kot 60 zaposlenih na inštitutu je bilo začasno izoliranih, omejitve pa so uvedli tudi v več zdravstvenih ustanovah na območju Irkutska in Shelekhova.
Ruske oblasti so do 8. oktobra sporočile, da je bilo opravljenih skoraj 5.000 laboratorijskih testov, primerov kuge pa niso zaznali. Približno 90 odstotkov prvotno izoliranih ljudi naj bi bilo medtem že izpuščenih.
WHO: Nimamo še popolne slike
Primer pa kljub temu ni zaključen. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je od Rusije zahtevala dodatne informacije o smrti laboratorijske delavke in okoliščinah njenega obolenja. Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je opozoril, da organizacija za ustrezno oceno tveganja potrebuje pravočasne in popolne podatke.
Z drugimi besedami: medtem ko Moskva zagotavlja, da nevarnosti epidemije ni, mednarodni zdravstveni strokovnjaki še vedno čakajo na jasen odgovor, kaj je 28-letno raziskovalko dejansko ubilo.
Pljučna kuga je najnevarnejša oblika bolezni
Kuga je bolezen, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis. V zgodovini je povzročila nekatere najbolj smrtonosne epidemije človeštva, danes pa jo je ob pravočasnem odkritju mogoče učinkovito zdraviti z antibiotiki.
Posebej nevarna je pljučna kuga, saj lahko prizadene pljuča in se pri tesnem stiku prenaša s kapljicami. Brez zdravljenja lahko bolezen napreduje izredno hitro in je lahko smrtna že v nekaj dneh.
Veliko ukrepov, malo odgovorov
Prav nenavadno strogi ukrepi so razlog, da primer še naprej vzbuja pozornost. Če je šlo zgolj za običajno pljučnico neznanega izvora, se namreč postavlja vprašanje, zakaj je bilo treba izolirati približno 200 ljudi, zapreti oziroma omejiti delovanje zdravstvenih ustanov in v regijo poslati najvišje predstavnike ruskega zdravstvenega regulatorja.
Po drugi strani pa dosedanji testi po navedbah ruskih oblasti niso pokazali niti enega potrjenega primera kuge med ljudmi, ki so bili z umrlo v stiku. Ali je bila vzrok res bakterija kuge in ali je prišlo do laboratorijske nesreče, pa za zdaj ostaja brez neodvisne potrditve.
P.O.
