“Še manj so SD demokratična stranka: demokracijo razumejo zgolj tako, da so oni na oblasti. Če se začne dogajati nekaj, kar bi jih lahko z oblasti odpeljalo, potem kričijo o totalitarizmu, četudi so oni sami — v zgodovinskem loku in v sočasnem merilu – najboljši zgled te »čednosti«. V drugi fazi, ko ne kričijo več, pa drugim strankam kradejo labilne poslance. Boljši izraz za njihovo početje je »rabutanje«. Stranka SD rabuta tuje poslance in jih kot dragocene sadeže pospravlja v svojo košaro. A da je takšno početje silovito sporno, je jasno z neba. To so tako imenovana danajska darila (po zgledu onega konja, ki so ga Grki pririnili pred trojansko obzidje, da bi na hitro končali legendarno vojno): zdi se, da je to jasno vsem razen – Dejanu Židanu št.1. Židan št. 2 je namreč groteskno »darilo«: nadomestni poslanec, ki 
je tam zavoljo šefa stranke (Zdravka Počivalška), od katerega je prebegnil, Ko bo šel Počivalšek nazaj v parlament, bo šel Židan št. 2 v pozabo. Ob tem še »zgovoren« detajl; izmaknjeni poslanec je tolikokrat spregovoril v slovenskem parlamentu, kolikokrat je to storila jadranska sardela, ki plava tam nekje med Izolo in Ankaranom; nikoli.”
dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist
