Portal Oštro je na družbenih omrežjih ostro napadel ministrstvo za kulturo, ker naj bi to zamujalo z izplačili za že odobrene in izvedene projekte. V objavi opozarjajo, da zaradi zamud ne morejo načrtovati svojega delovanja, da so ogrožene njihove dejavnosti in da naj bi bil pod vprašajem celo obstoj “neodvisnega” novinarstva.
Toda ob zapisu se postavlja precej neprijetno vprašanje: kako neodvisen je medij, če je njegov obstoj odvisen od rednih nakazil države? Kaj je ob tem zapisal novinar Bojan Požar?
Portal Oštro ni nobena nevladna organizacija, prav tako nima nobene zveze s kulturo. Gre za zasebni medij Anuške Delić, zato ni nobene, ampak res nobene potrebe, da ga financirajo davkoplačevalci. Če nima dovolj bralcev ali oglasov, da preživi na tržišču, naj ga pač financira… pic.twitter.com/U0LuiAMdIG
— BojanPožar (@BojanPozar) July 19, 2026
Zasebni projekt ali javna služba?
Oštro ni RTV Slovenija, ni javni zavod in ni državni medij. Gre za zasebno medijsko oziroma novinarsko organizacijo, povezano z novinarko Anuško Delić, ki se predstavlja kot center za preiskovalno novinarstvo.
Seveda ima pravico kandidirati na javnih razpisih. Če so bili projekti odobreni, pogodbe podpisane in delo opravljeno, mora država svoje obveznosti poravnati pravočasno. Zamujanje z izplačili ni sprejemljivo, ne glede na to, kdo je prejemnik denarja.
Toda nekaj drugega je zahtevati plačilo za pogodbeno dogovorjeno delo, nekaj povsem drugega pa ustvarjati vtis, da brez financiranja posamezne zasebne organizacije razpade neodvisno novinarstvo v Sloveniji. Neodvisno novinarstvo namreč ni last enega portala, ene nevladne organizacije ali enega kroga ljudi.
Kdo pravzaprav zagotavlja »preživetje«?
Oštro v svoji objavi poudarja, da ne gre za financiranje posameznih projektov, temveč za »preživetje organizacij in dejavnosti, ki jih izvajamo za javnost«.
Prav ta formulacija odpira največ dilem. Ali morajo davkoplačevalci zagotavljati dolgoročno preživetje zasebnega medijskega projekta? Kaj se zgodi, ko zmanjka javnega denarja? Bi moral vsak portal, ki nima dovolj bralcev, naročnikov, donatorjev ali oglaševalcev, dobiti pomoč države?
Na trgu delujejo številni zasebni mediji, ki svoje račune plačujejo z oglasi, naročninami in prihodki od občinstva. Ti prav tako zaposlujejo novinarje, ustvarjajo vsebine za javnost in se soočajo z visokimi stroški. Vendar njihove težave praviloma niso predstavljene kot neposredna grožnja demokraciji. Zakaj bi torej za ene veljala tržna pravila, za druge pa bi morala sredstva zagotavljati država?
Javni denar zahteva popolno preglednost
Kadar medij prejema denar ministrstva, mora biti javnosti povsem jasno, koliko sredstev je prejel, za kateri projekt, kakšni so bili rezultati in kdo je odločal o njegovi izbiri. Še posebej občutljivo je financiranje medijev, ki spremljajo politiko in oblast. Tudi če država nima neposrednega vpliva na vsebino, že sama finančna odvisnost ustvarja upravičene dvome.
Medij, ki nadzoruje oblast, bi moral biti čim manj odvisen prav od tiste oblasti, ki jo nadzoruje. V nasprotnem primeru nastane nenavaden položaj: novinarji naj bi bili kritični do ministrstev, hkrati pa od njihovih odločitev in nakazil pričakujejo denar za svoje delovanje. To še ne pomeni, da je njihovo poročanje avtomatično pristransko. Pomeni pa, da mora biti sistem financiranja izjemno pregleden in podvržen enakim merilom za vse.
Zamude naj država odpravi, a brez moralnega izsiljevanja
Če ministrstvo zamuja z izplačili za opravljeno delo, naj denar nakaže in pojasni, zakaj je do zamude prišlo. Pogodbe je treba spoštovati.
Toda ob tem ni mogoče sprejeti sporočila, da je financiranje določene zasebne organizacije skoraj enako obrambi svobode medijev. Neodvisnost se ne dokazuje z opozorilnimi znaki na Facebooku, ampak predvsem z neodvisnim virom prihodkov, zaupanjem bralcev in kakovostjo dela.
Država mora poravnati svoje obveznosti. Ni pa dolžna brez konca zagotavljati preživetja vsakega zasebnega medijskega projekta, ki se razglasi za nepogrešljivega.
Če medij ne more preživeti brez ministrskega denarja, je povsem legitimno vprašanje, ali govorimo o neodvisnem novinarstvu – ali o novinarstvu, ki je neodvisno samo toliko časa, dokler račune plačuje davkoplačevalec.
P.O.
