V času, ko se Slovenija ponovno sooča z epidemijo covid-19, je še posebej pomembna lokalna samooskrba ter kratke dobavne verige oskrbe s hrano. Veliko vlogo pri povezovanju in poznavanju lokalnih razvojnih potreb ima 37 lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki pokrivajo območje celotne Slovenije in s svojo tripartitno sestavo združujejo različne partnerje na terenu
Tako so nekateri LAS-i že v prvem valu epidemije covid-19 združevali lokalne pridelovalce hrane in ponudnike drugih storitev, jih objavljali na svojih spletnih straneh ter na portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Naša super hrana.
Krepitev kratkih dobavnih verig in samooskrbe s hrano se preko Programa razvoja podeželja 2014–2020 podpira v okviru projektov ukrepa Sodelovanje in ukrepa LEADER, ki je del skupnega pristopa lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost – CLLD. V okviru pristopa »od spodaj navzgor«, sofinanciranega iz treh evropskih skladov (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Evropski sklad za regionalni razvoj), se izvajajo raznovrstni projekti, ki združujejo in povezujejo različne sektorje in deležnike na lokalnem območju.
Strategije lokalnega razvoja, ki so potrjene za posamezno območje LAS, pogosto spodbujajo razvoj kratkih dobavnih verig, trženje lokalno pridelanih proizvodov, ki povezujejo lokalno kulinariko, vino, tradicijo čebelarstva ter druge tradicionalne lokalne proizvode.
LEADER/CLLD projekti so zelo interdisciplinarni, kompleksni z multiplikacijskimi učinki in se vsebinsko zelo prepletajo, zato je strogo vsebinsko ločitev zelo težko določiti. Kljub temu vsebinska analiza doslej potrjenih projektov (preko 500) iz ukrepa LEADER, kaže 12-odstotni delež projektov s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane.
Projekti s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane zajemajo zelo širok spekter: predvsem v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji se podpirajo programi, storitve in produkti za povečanje lokalne samooskrbe ter kratkih dobavnih verig, vzpostavitev blagovnih znamk in trženje različnih proizvodov: lokalne hrane, sadjarstva, vina, mesa, zelenjave, senenega mleka ipd. Projekti s tega področja pogosto izobražujejo o pomenu ohranjanja kmetijskih površin, v ta sklop projektov so umeščeni tudi pilotni projekti s prikazom ohranjanja starih kultur, avtohtonih pasem, zeliščarstva, hortikulture ter projekti povezani s čebelarstvom in pomenom ohranjanja gozdov.
Ponovno oživljanje tržnic
Tako je bila s sredstvi pristopa LEADER postavljena pokrita tržnica v Sodražici, v številnih drugih krajih pa so bile tržnice posodobljene in/ali nadgrajene (Hrastnik, Žalec, Prebold, Pivola). Tržnica v Pivoli oz. Pohorska tržnica je primer vzpostavitve tržnice lokalnih pridelovalcev regijskega pomena, saj združuje pridelovalce, predelovalce in potrošnike treh občin – Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju ter Starše.
V Mežiški dolini so s projektom vzpostavili osnovne pogoje za trženje lokalnih pridelkov in proizvodov, saj so v vseh štirih občinah (Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica, Črna na Koroškem) tržnice posodobili in nadgradili ali na novo zgradili in opremili.
Tržnice se oživljajo tudi v osrednji Sloveniji, kjer se predvideva povečanje ponudbe domačih pridelovalcev in izdelovalcev ter okrepitev tržnic Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Vodice in Trzin z dodatnimi stojnicami.
Razvoj lokalnih blagovnih znamk
Na območju turistične destinacije Rogla-Pohorje se ponovno vzpostavlja blagovna znamka »Okusi Rogle«, s katero bodo povezali kakovostno kulinarično ponudbo, vzpostavili in nadgradili sistem ocenjevanja produktov za pridobitev znaka kakovosti »Okusi Rogle« ter vzpostavili mrežo ponudnikov in sistem prodajne verige lokalnih izdelkov in prodajnih mest, kar bo pripomoglo k dvigu prepoznavnosti blagovne znamke.
Posočje je svoje ponudnike združilo pod kolektivno blagovno znamko »Dolina Soče«, ki s svojo celostno podobo in aktivnostmi povezuje tudi ekološke kmete, živilce, rokodelce in druge ponudnike. V Posočju se izvajajo tudi projekti, ki so sofinancirani iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. V enem izmed njih sta moči združili Mlekarna Planika in ribogojnica Faronika. Nastal je inovativen lokalni proizvod: ribji namaz s koščki dimljene postrvi iz ribogojnice Faronika ter tolminske skute iz Mlekarne Planika. Soški namaz je bil po izboru bralcev Financ in portala Agrobiznis v spletnem glasovanju na natečaju 2020 izbran za najboljše živilo.
Dolenjsko povezuje CLLD projekt, sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru katerega je nastala kolektivna blagovna znamka »Dobrote Dolenjske«, kjer je poleg povezovanja ponudnikov za skupni nastop na trgu nastala tudi Strategija Gastronomije Dolenjske, kulinarični dogodki, novi turistični produkti, premična trgovina.
Na prepoznavnosti pridobiva tudi kolektivna blagovna znamka »Jeruzalem Slovenija«, ki združuje ponudnike prleških občin, vinarje, turistične kmetije, čebelarje, proizvajalce bučnega olja, mesnin ter druge.
Blagovna znamka »The Secret Village« se je oblikovala na območju Postojne in Pivke, kjer so s pomočjo projekta med drugim vzpostavili spletno stran s spletno trgovino za trženje ekoloških kmetijskih pridelkov in izdelkov, razširili prodajno ponudbo ter oblikovali embalažo in etikete.
Lokalna samooskrba v javnih zavodih
Na Škofjeloškem zelo velik poudarek dajejo tudi lokalni samooskrbi in kratkim dobavnim verigam v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, zato s projektom v vseh štirih občinah (Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri) spodbujajo prehransko samooskrbo s povečanjem lokalne pridelave, predelave in potrošnje, stremijo k večanju konkurenčnosti lokalnih proizvajalcev in lokalnega prehranskega trga ter večanju dostopnosti lokalne hrane za lokalno prebivalstvo, skrbijo za razvoj uravnoteženih šolskih obrokov in vzpostavitev kratkih oskrbovalnih verig.
Na območju Prlekije stremijo k povečanemu številu vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki naročajo lokalno hrano, zmanjšanju količine hrane v odpadkih ter povečanemu delež porabe lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah in tudi v gospodinjstvih na celotnem območju, zato so v okviru projekta razvili pilotno računalniško aplikacijo, ki bo pripomogla k izboljšanju nabave hrane, spremljanju porabe in poenostavitev sistema naročanja hrane za vzgojno-izobraževalne ustanove, hkrati pa so z izobraževanji in delavnicami v okviru projekta pripomogli k bolj usposobljenim ponudnikom lokalne hrane in povečanju njihove proizvodnje ter prodaje ter k večji povezanosti med lokalnimi pridelovalci in potrošniki.
Sodelovanje lokalnih akcijskih skupin
Veliko dodano vrednost pri ozaveščanju o prehranski samooskrbi, skupnemu nastopu ponudnikov na trgu in prenosu znanja o lokalno pridelani hrani imajo tudi izvedeni projekti sodelovanja med različnimi LAS-i, sofinancirani v okviru ukrepa LEADER, podukrepa Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine. Projekti sodelovanja imajo še posebej pomembno vlogo, saj povezujejo ne le lokalno območje, temveč tudi širša območja, ki niso vedno prostorsko povezana, neredko pa gre tudi za povezovanje z območji iz tujih držav. Spodbujanje kratkih dobavnih verig hrane in lokalnih trgov je le eno izmed področij, ki jih podukrep podpira. V okviru petih javnih razpisov v programskem obdobju 2014-2020 je bilo potrjenih kar 28 projektov sodelovanja lokalnih akcijskih skupin.
V projektu »Odprta vrata kmetij« so se povezale lokalne akcijske skupine LAS loškega pogorja, LAS Srce Slovenije, LAS s CILJem in LAS Gorenjska košarica, preko njih pa tudi več kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo senenega mleka ter pridelavo / predelavo jagodičevja in ostalega sadja. Organiziran je bil ogled ponudnikov, ki sodelujejo v t. i. sadni verigi. Kmetje so drug drugemu predstavili svoje izkušnje na področju pridelave in predelave sadja in jagodičevja ter spoznali možnosti trženja in predelave jagodičevja kot dopolnilni vir dohodka. V sadovnjaku so se spoznali s starimi sortami sadnih dreves ter načrtovanjem travniških sadovnjakov, pri ogledu drevesnice pa so se seznanili z načrtovanjem, vzdrževanjem in rezanjem sadnega drevja ter metodo določanja zrelosti sadja. Na kmetijah so si ogledali še predelavo sadja v sadno vino in kis ter predelavo sadja v sadne sokove, žganje in suho sadje. Prav tako je v okviru projekta potekal ogled kmetij, ki sodelujejo v tako imenovani seneni verigi (priprava krme za seneno mleko, predelava sira, pridelava jogurtov iz senenega mleka, pridelava kozjega senenega mleka). V okviru projekta na ta način željo osveščati različne ciljne skupine potrošnikov preko različnih komunikacijskih kanalov, tudi z neposrednimi izkušnjami na samih kmetijah. Kmetijskim proizvodom želijo povrniti vrednost, ki so je bili deležni v preteklosti. Velik poudarek je na osveščanju različnih ciljnih skupinah potrošnikov, tudi z neposrednimi izkušnjami na samih kmetijah.
Projekt sodelovanja LAS »Jem drugače – jem domače!« je bil osredotočen prav na povečanje prehranske samooskrbe, izvajalo ga je 5 LAS-ov na območju Podravja ter Obsotelja in Kozjanskega (LAS Dobro za nas, LAS Bogastvo podeželja, LAS Lastovica, LAS Obsotelje in Kozjansko in TOTI LAS), kjer so bili izvedeni izobraževalni moduli na temo trženja, promocije in prodaje pridelkov in skupnega vstopa na trg za lokalne pridelovalce (10 vključenih). Oblikovana sta bila skupna celostna grafična podoba in e-katalog ponudnikov. Projekt je bil dobro sprejet med otroki vrtcev in osnovnih šol. Otroci so se skozi praktične prikaze priprave hrane učili o pomenu lokalne pridelane hrane. Projekt je bil kot primer dobre prakse predstavljen tudi na dogodku Evropske mreže za razvoj podeželja v Bruslju.
»GlaMUR« je čezmejni projekt sodelovanja LAS, v katerega sta vključena LAS Prlekija in LAS Ovtar Slovenskih goric, kjer je v sodelovanju s tujim partnerjem iz Avstrije nastala čezmejna blagovna znamka GlaMUR. Do septembra je povezala okoli 200 lokalnih ponudnikov ter občine z območja vključenih partnerjev, do njihove ponudbe je možno dostopati preko mobilne aplikacije Klopotec, v nastajanju pa je tudi spletna stran. Ponudnike se povezuje tudi s stojnicami za prodajo in raznovrstno čezmejno promocijo. V času zaprtih trgovin in pomanjkanja dobrin je veliko ponudnikov dalo na razpolago svoje zaloge lokalnim skupnostim brez višanja cen, kar je velikega pomena z vidika kratkih poti in lokalne ekonomije.
Potrjen pa je bil tudi projekt štirih LAS-ov (LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, LAS Notranjska, LAS med Snežnikom in Nanosom ter LAS Dolenjska in Bela Krajina) »Z roko v roki do kakovostne prehrane«, v okviru katerega se bo vzpostavil učinkovit sistem lokalne trajnostne oskrbe – predvsem javnih ustanov – z lokalnimi živili in s tem oblikovanje kratkih dobavnih verig. Skozi projekt želijo ugotoviti potrebe javnih ustanov po lokalnih proizvodih in jih hkrati ozavestiti o pomenu lokalnih proizvodov, na drugi strani pa jih učinkovito povezati z lokalnimi proizvajalci.
Kako naprej?
V okviru resolucije »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021« je pristop LEADER prepoznan kot eden učinkovitih ukrepov sodelovanja, s podporo inovativnim pristopom pri povezovanju in trženju pridelkov in proizvodov. Na tem mestu izpostavljamo sinergijo pridelave in predelave hrane s turizmom na podeželju, gastronomijo in kreiranjem novih podjetniških priložnosti na tem področju.
Ukrepi, ki jih izvajajo lokalne skupnosti, so pomembni z vidika podpor specifičnim pobudam podeželskega prebivalstva in bodo v prihodnje še pomembnejši del kmetijske politike, saj se zavedanje o pomenu lokalne preskrbe krepi, kar daje dobro podlago za učinkovitejše povezovanje lokalnih pobud za povezovanje kmetijstva, živilstva in turizma in oskrbe javnih zavodov z lokalno hrano.
Lokalno pridelana in predelana živila pa igrajo izjemno pomembno vlogo tudi pri obeleževanju dneva slovenske hrane (vsako leto tretji petek, v novembru – letos v petek, 20. 11.), v okviru katerega bo letos že 10. Tradicionalni slovenski zajtrk.
