Politični preobrat, ki ga nihče ni pričakoval: bivši policist in vodja majhne stranke z le petimi poslanci je v enem dnevu postal tretji najpomembnejši človek v državi.
Ljubljana, 11. april 2026 – Včerajšnja ustanovna seja desetega sklica Državnega zbora je v slovensko politiko vnesla presenečenje, ki ga bodo še dolgo analizirali. Z 48 glasovi za in 29 proti je Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, postal novi predsednik parlamenta. Podprli so ga poslanci njegove stranke, SDS, NSi in del drugih desnosredinskih poslancev – natanko tisti, s katerimi je še pred kratkim javno zavračal kakršno koli sodelovanje.
Stevanović je s tem postal drugi predsednik DZ v zgodovini, ki prihaja iz stranke z najmanjšim številom mandatov med vsemi parlamentarnimi strankami. Njegova izvolitev ni le kadrovska odločitev – je jasen signal o novih razmerjih moči in morebitni obliki prihodnje vlade.
Zoran Stevanović (44) je rojen 23. februarja 1982 v Kranju. Otroštvo je preživel v Koroški Beli, kjer so ga opisovali kot energičnega in voditeljskega mladeniča. Po končani Srednji policijski šoli je enajst let delal kot policist, nato pa se posvetil podjetništvu in lokalni politiki.
Njegov vzpon v ospredje javnosti se je začel leta 2021 z ostrimi protesti proti covidnim ukrepom. Kot lokalni svetnik v Kranju je organiziral množične shode na Kongresnem trgu, ki so postali simbol nezadovoljstva nad vladnimi omejitvami. Iz teh protestov se je rodila stranka Resni.ca, ki je na volitvah marca 2026 osvojila pet mandatov z obljubami o suverenosti, boju proti korupciji in zmanjšanju davkov.
Stevanovićeva politična pot ni brez senc. Mediji so v preteklosti izpostavili dve starejši obsodbi – eno zaradi ogrožanja varnosti in drugo zaradi poskusa goljufije zavarovalnice iz leta 2005. Sodišče mu je takrat izreklo denarno kazen, sodba pa je postala pravnomočna leta 2010. Zaradi zakonske rehabilitacije danes velja za nekaznovanega, sam pa te zgodbe označuje za prekrške in ne kazniva dejanja.
Kljub temu je njegov stil – direkten, pogosto konfrontacijski in brez dlake na jeziku – tisto, kar ga ločuje od tipičnega politika. Podpira status Srbske narodne manjšine v Sloveniji, kritičen je do članstva v Natu in EU, nasprotuje nezakonitim migracijam ter zagovarja večjo suverenost države.
V prvem nagovoru po izvolitvi je Stevanović poudaril: »Dvorana Državnega zbora ni prostor, kjer zmagujejo posamezniki ali stranke, temveč prostor, kjer mora zmagovati Slovenija.« Napovedal je gradnjo mostov med različnimi političnimi polji.
A ravno ta izjava je sprožila največ vprašanj. Volivci Resni.ca, ki so stranko podprli kot antisistemsko alternativo, so včeraj na družbenih omrežjih izrazili razočaranje in občutek izdaje. Levica pa izvolitev označuje za »politično korupcijo« in nevaren precedens.
Desnica vidi v njem pragmatičnega partnerja, ki lahko zagotovi stabilno vodenje parlamenta v času pogajanj o novi vladi. Sam Stevanović vztraja, da njegova izvolitev ne pomeni avtomatičnega vstopanja v koalicijo.
Kaj prinaša njegovo vodenje?
Analitiki opozarjajo, da bo Stevanovićev mandat ključen za testiranje novih političnih kombinacij. Kot predsednik DZ bo nadzoroval zakonodajni proces, imenovanja in morebitne preiskave. Njegova sposobnost uravnoteženja različnih interesov bo hitro postavljena na preizkušnjo.
Eno je gotovo: slovenska politika je dobila zelo nekonvencionalnega predsednika parlamenta. Človeka, ki je prišel iz protestov in zdaj vodi institucijo, proti kateri je nekoč protestiral. Ali bo to pomenilo svež veter ali le novo poglavje v stari igri moči, bo pokazal čas.
Portal OS
